1,45 milijarde evrov vredna gradnja šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ6) bi lahko že v kratkem v težave z bankami spravila tudi njenega lastnika Holding Slovenske elektrarne (HSE).
Temu se zaradi višjih cen projekta, ki se je uradno samo letos podražil še za 140 milijonov evrov, že prihodnje leto obetajo likvidnostne težave. Po naših informacijah bo »luknja«, ki nastaja zaradi podražitev, obveznosti do Alstoma, ki je dobavil tehnološko opremo za TEŠ6, in zapadlosti nekaterih kratkoročnih posojil, že leta 2014 presegala dvesto milijonov evrov. Toliko naj bi znašal tudi negativni denarni tok skupine. Pri tem je veliko vprašanje, ali jo bo holdingu uspelo pokriti z najemom novih dolgoročnih posojil, in če, po kolikšni ceni. Kot smo neuradno izvedeli, se je namreč skupna zadolženost Skupine HSE, ki je še v prvi polovici leta znašala okoli 900 milijonov evrov, zdaj že približala 1,1 milijarde evrov. To pa zelo verjetno pomeni, da je HSE, ki je lani na ravni skupine izkazoval za dobrih 1,4 milijarde kapitala, ustvaril pa je 1,9 milijarde evrov prihodkov in 85 milijonov evrov dobička, že dosegel zgornjo mejo zadolženosti, ki jo določajo dolgoročne pogodbe z bankami.
Tudi zato ostaja odprto vprašanje, ali bodo banke v prihodnjih mesecih od HSE zahtevale resnejši načrt finančnega prestrukturiranja skupine, ki bi vključeval morebitno dokapitalizacijo krovne družbe ali odprodajo katere od njenih hčera (Dravske elektrarne). Za zdaj v HSE po naših informacijah o teh možnostih niso resneje razmišljali. Generalni direktor HSE Blaž Košorok nam je tako v četrtek zatrdil, da pripravljajo več ukrepov. »Nekateri bodo morali sprevideti, da v energetiki ni več tako, kot je bilo pred leti, in se temu prilagoditi,« je dejal Košorok. Tako je že pred dnevi na mizo prejel nabor varčevalnih ukrepov in idej za dodatne ukrepe, ki so jih predlagala vodstva hčerinskih družb. V TEŠ so med drugim predlagali ustanovitev podjetja za inženiring v termoenergetiki in celo postavitev tovarne mavčnih plošč, kamor bi prezaposlili več deset zaposlenih v elektrarni.
A banke bodo bržčas zahtevale tudi ukrepe, povezane z obvladovanjem tveganj pri TEŠ6. Kratkoročnemu finančnemu položaju holdinga namreč grozijo še vsaj tri »mine«. Prva je povezana z nizkimi cenami električne energije na trgih. Te se bodo po napovedih na teh ravneh gibale tudi v prihodnjem letu. To bo krepko udarilo po denarnem toku skupine, iz katerega je ta nameravala financirati del likvidnostne luknje, nastale zaradi projekta TEŠ6. Ta bo prav zaradi nižjih cen vsaj v prvih letih obratovanja zelo verjetno ustvarjal izgubo. Tudi zato čaka holding druga »mina« – dokapitalizacija TEŠ.
Tretja »mina« je poslovanje obeh hčerinskih družb iz Šaleške doline. Po naših podatkih naj bi TEŠ in Premogovnik Velenje v prihodnjem letu skupaj pridelala okoli 30 milijonov evrov izgube. Pri tem je še posebno skrb zbujajoč finančni položaj premogovnika, ki ga vodi Milan Medved. Ta se z bankami že dogovarja o reprogramiranju več deset milijonov evrov posojil, HSE pa mu bo pomagal še z odkupom njegovega hčerinskega gradbenega podjetja RGP. Zaradi lastnih težav bo premogovnik še težje izpolnil zaveze o znižanju cene lignita, na kateri temelji ekonomika TEŠ6. Kot smo neuradno izvedeli, se želijo v Velenju zavezi, ki so jo v Šoštanju ob lanski odobritvi poroštev za TEŠ6 dali tudi vladi, zdaj izogniti z vpeljavo dveh vrst cen lignita: prodajne, ki bo uradno znašala obljubljenih 2,25 evra za gigadžul, in stroškovne cene, ki bo okoli 2,8 evra za gigadžul. Pri tem še ni znano, ali bo razliko med njima premogovniku nadoknadil HSE. Znano je le, da je HSE zaradi domnevno nezadovoljivih projekcij poslovanja TEŠ vlado že pred časom zaprosil za podaljšanje roka, do katerega ji mora predložiti nov, že šesti investicijski program za blok 6. Ta se je sicer že iztekel konec oktobra.
