Nizozemski lastnik Tovarne sladkorja Ormož (TSO) se je leta 2006 odločil, da bo tovarno zaprl in razgradil, za nagrado pa je iz Bruslja dobil 34,8 milijona evrov (EU je poleg tega 27,4 milijona evrov odškodnine izplačala tudi slovenskim kmetom, ker niso več mogli pridelovati sladkorne pese, in 900.000 evrov rafineriji). Ker se je lotil popolne razgradnje, je dobil višjo odškodnino, kot bi jo v primeru delne, zato bi moral – tako so ocenili evropski revizorji – v Ormožu odstraniti vse, kar je bilo povezano s proizvodnjo sladkorja. Tudi oba silosa tam še vedno stojita, in to polna sladkorja (v Ormožu naj bi zdaj nemško podjetje pakiralo hrvaški sladkor).
Dvoumna sodba
Lastnik TSO oziroma likvidacijski upravitelj je dele nekdanje tovarne, za rušitev katerih je dobil evropski denar, prodal in z njimi dodatno zaslužil – samo s pakirnico, silosoma in pripadajočim zemljiščem okoli osem milijonov evrov. Ker pristojni nadzorni organi (kmetijska inšpekcija ter Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, AKTRP) tega niso zaznali, je evropska komisija pred letom dni Sloveniji napovedala 8,7 milijona evrov kazni, kar je četrtina izplačane pomoči za razgradnjo TSO.
Podobna je tudi zgodba v Italiji, zaradi katere je sodišče EU te dni sploh razsojalo o tem vprašanju. Prav tako v Franciji in na Madžarskem. A sodba, na katero je veliko stavila tudi Slovenija, državam članicam ni v posebno pomoč. Napisana je dokaj dvoumno. Sodišče po eni strani ugotavlja, da tudi silosi sodijo med proizvodne zmogljivosti in bi jih bilo torej treba v skladu z evropskimi pravili po zaprtju tovarne porušiti. Po drugi strani sodišče dopušča možnost, da obveznost odstranitve ne velja za silos, ki se uporablja le za skladiščenje kvotnega sladkorja drugih proizvajalcev ali kvotnega sladkorja, odkupljenega od drugih proizvajalcev. Nekatere države namreč v silosih, ki naj bi jih razgradile, še vedno shranjujejo sladkor iz svoje proizvodne kvote, ki jim jo je odobril Bruselj. Slovenija tega ne počne, saj je proizvodnjo sladkorja povsem opustila in se s tem odpovedala kvoti zanjo.
Slovenija upa vsaj na znižanje kazni
Ali bo naša država morala plačati kazen zaradi domnevnih nepravilnosti pri zapiranju TSO ali ne, ne ve niti direktor AKTRP Benedikt Jeranko. Povedal nam je, da sodbo sodišča EU s pravniki še preučujejo in da so se pri likvidacijskem upravitelju TSO že pozanimali, čigav sladkor skladiščijo v spornih silosih.
»Pri nas je bil vsaj del silosov namenjen shranjevanju sladkorja iz državnih blagovnih rezerv, zato v tem trenutku težko sodimo, kaj za Slovenijo pomeni sodba evropskega sodišča. O tem bo odločala evropska komisija, ki nam je že napovedala 8,7 milijona evrov kazni. A tudi če bi pri njej vztrajala, so v sodbi nastavki, ki Sloveniji dajejo nekaj možnosti. Iz nje je namreč razvidno, da sodišče malce polemizira z višino kazni v primerjavi s stroški rušenja proizvodnih zmogljivosti,« nam je pojasnil Jeranko, ki upa, da bo EK napovedano kazen Sloveniji vsaj omilila.