Poleg Hamburga in Kielc je Veszprem edini, ki na prvih štirih tekmah ni oddal niti točke.

Mogoče jim bomo pa mi prvi odščipnili točko ali celo dve, čeprav bo zelo težko. Le kakšni športniki bi bili, če bi v domačem Zlatorogu že vnaprej izobesili belo zastavo? Veszprem zares nima slabe točke, njegovi cilji pa so jasni: ne le uvrstitev na sklepni turnir četverice v Kölnu, ampak tudi naslov prvaka Evrope. Pritisk in breme sta na ramenih Madžarov, zato lahko igramo sproščeno in neobremenjeno. Morebiti pa gostje v Celju ne bodo zdržali pritiska in imperativa uspeha. Pustiti moramo srce in dušo na igrišču, seveda pa tudi vključiti možgane. Vse je mogoče, tudi naša zmaga. A tudi točka ne bi bila slaba (smeh). No, tudi če ne zmagamo, ne bo katastrofa.

V minuli sezoni ste v ligi prvakov izgubili obe tekmi – na Madžarskem z 22:32, v Celju z 19:24.

Na Madžarskem smo bili do sredine drugega polčasa povsem enakovredni, nato pa nas je Veszprem dotolkel. V primerjavi z minulo sezono se je razmerje moči med kluboma spremenilo, seveda v Veszpremovo korist. Mi smo izgubili dva pomembna igralca, Boruta Mačkovška in Alema Toskića, Madžari pa so v že tako vrhunsko zasedbo pripeljali še Momirja Ilića iz Kiela. Čaka nas zahtevno delo. Recept za morebiten uspeh? Trda in agresivna obramba, ki mora skakati na njihove ostrostrelce in po kateri moramo iz (pol)protinapadov dosegati lahke zadetke. Vratarja bosta morala skupaj prispevati od 15 do 20 obramb, če se želimo spustiti v enakovreden boj z njimi, sicer nimamo kaj iskati. V napadu bo treba razširiti njihovo trdno in visoko obrambo. Naš napad bo treba upočasniti, tudi do meje pasivne igre. Ne smemo nesmiselno in nepotrebno zapravljati žog, kot je žal naša navada. Spustiti jih moramo na nizek rezultat, potem so možnosti za uspeh.

Da Veszprem ni nepremagljiv, je potrdil tudi poraz na derbiju madžarske lige proti Picku Szegedu.

Gre za posebne tekme med kluboma, kot igralec in trener Picka Szegeda pa sem imel veliko obračunov z Veszpremom. Ko igralci Veszprema vstopijo v dvorano v Szegedu, postane to povsem drugačna ekipa. To še posebej velja za prvega zvezdnika Laszla Nagyja, ki je bil vzgojen v rokometni šoli v Szegedu, od koder je potem odšel v Barcelono. Ko vstopi v dvorano, pride do zmede v njegovi glavi in pri čustvih, zato v Szegedu igra pod svojo vrhunsko ravnijo. Poleg tega ga domači gledalci s transparenti in žaljivkami tako zmotijo, da ni več isti igralec in človek. Na tej tekmi ni bil niti bleda senca vrhunskega Nagyja, kar je Pick, tudi z manjšo pomočjo sodnikov, pač izkoristil. A to Veszprema ne bo vrglo iz tira, v domači dvorani pa bo Picka povozil z 10, 15 goli razlike.

Kar 208 centimetrov visoki Nagy je tudi glavni igralec Veszprema.

V igri se skoraj vse vrti okoli njega in je podaljšana roka trenerja. Da je vrhunski igralec, potrjuje tudi dejstvo, da mesečno stane skoraj toliko kot moja celotna ekipa v Celju. Mislim, da njegova mesečna plača znaša 50.000 evrov. Bil je kapetan Barcelone in zato si lahko predstavljate, koliko denarja je moral zanj odšteti Veszprem, da se je Laszlo vrnil na Madžarsko in podpisal kar štiriletno pogodbo. A to za Veszprem ni težava, kajti v njegovem proračunu ni omejitev. Kolikor klub potrebuje, toliko tudi dobi. Gre za državni projekt, za njim stojita tako politika kot gospodarstvo. Vlaganja so neverjetna, a je vprašanje, ali bosta tako klub kot Nagy upravičila zaupanje. Ne vem, kako klub v težkih časih na Madžarskem, kjer večina ljudi živi zelo slabo, upravičuje visoke zneske.

Pred dvema tednoma ste z dvema prijateljskima tekmama na Češkem debitirali kot selektor Srbije.

Šlo je za začetno spoznavanje zadev v reprezentanci in okoli nje, za otipavanje utripa izbrane vrste. Proti Čehom smo remizirali in izgubili, a nismo bili v popolni zasedbi. Imamo dobro reprezentanco, najbolj pa smo hendikepirani na položaju srednjega zunanjega igralca, saj nimamo klasičnega organizatorja igre. Do januarskega EP na Danskem nimamo veliko časa, tako da bomo lahko odigrali le dve tekmi in opravili sedem, osem treningov. Na tekmovanju bom lahko še bolje spoznal reprezentanco in potem bom videl, kakšne poteze bom vlekel naprej. Čeprav smo lani na domačem EP osvojili srebro, na Danskem ne bo rezultatskega pritiska. Podpisal sem triletno pogodbo, pri čemer je EP 2014 etapni cilj, končni pa OI 2016 v Braziliji.

Zakaj med vabljenimi reprezentanti za tekmi s Čehi ni bilo krožnega napadalca Alema Toskića, ki je moral letos zapustiti Celje?

Želel sem, da bi bil Toske z nami, a ni šlo zaradi njegovih težav v Makedoniji, kjer igra za Vardar. Zaradi rokometnih obveznosti ne more videti družine, njegova žena dela v Celju, postal je tudi očka, a otroka skoraj ne vidi. Zato me je prosil, da mu namenim nekaj časa, da ga bo preživel z družino. To sem storil, a sem mu rekel, naj razmisli: če je za EP pripravljen stoodstotno, tako telesno kot v glavi, je dobrodošel v reprezentanci.