Po preiskavi energetske sanacije murskosoboške bolnišnice naj bi po neuradnih informacijah policija v zadnjem času vzela pod drobnogled še gradnjo urgentnih centrov. Na Generalni policijski upravi niso predkazenskega postopka ne potrdili ne zanikali – pojasnili so nam, da za zdaj ne morejo dati nobenih informacij na to temo.
»Glede na dogajanja v zvezi z javnimi naročili me ne preseneča, če poteka kakšna preiskava. In mislim, da je to prav,« je včeraj poudaril minister za zdravje Tomaž Gantar. Na ministrstvu sicer niso seznanjeni z morebitno preiskavo, so pojasnili.
Sumi, zamude in zapleti
Neuradno smo izvedeli, da naj bi kriminalisti že opravili nekaj začetnih razgovorov glede urgentnih centrov. Tudi sicer pa naj bi bil postopek še v začetni fazi, ko preverjajo, ali gre za utemeljene sume kaznivih dejanj ali pa morda za kakšne druge kršitve, ki pa niso kazniva dejanja. Pri javnih naročilih, ki jih spremlja tudi obsežna dokumentacija, to namreč včasih ni takoj jasno.
V senci sumov kartelnega dogovarjanja pri mariborski urgenci, ki jih preiskuje Agencija za varstvo konkurence, in začetka gradnje celjske urgence na začetek del medtem čakajo še drugi urgentni centri. O revizijskem zahtevku neizbranega ponudnika za gradnjo murskosoboške urgence, Cestnega podjetja Murska Sobota, presoja državna revizijska komisija. V primeru trboveljskega, jeseniškega in izolskega urgentnega centra se na ministrstvu za zdravje trenutno še pogajajo z dobavitelji. V primeru izolske urgence sta podjetji Mollier in Makro 5 Gradnje kot skupna ponudnika vložila revizijski zahtevek, ki pa ga je državna revizijska komisija konec oktobra zavrnila. O izvajalcu del za brežiško urgenco še odločajo, dokumentacijo za gradnjo novomeške urgence so prejeli šele ta teden, v primeru novogoriške bolnišnice pa čakajo na odločitev ministrstva za gospodarstvo (oziroma na odločbo za dodelitev evropskih sredstev).
Javno naročanje skregano z evropskimi roki
Projekt urgentnih centrov sicer v nasprotju z mnogimi drugimi v zdravstvu velja za skrbno pripravljenega, saj so na primer precej natančno standardizirali njihovo vsebino oziroma prostore. Zatika pa se pri lovljenju rokov, saj bi morali biti centri za pridobitev vseh 30 milijonov evrov evropskih sredstev zanje zgrajeni do konca prihodnjega leta.
Še vedno je realna možnost, da bi bili vsi urgentni centri zgrajeni v roku, menijo na ministrstvu za zdravje. »Potreba po urgentnih centrih je velika, a to, ali bodo projekti pravočasno zaključeni, ni odvisno od ministrstva za zdravje,« ugotavljajo. Na njihovi strani ni razlogov za zamude, so zatrdili, kritični pa so do zakonodaje, ki je pripomogla k odmikanju gradenj. »Pri postopkih javnega naročanja od zakonodaje ne odstopamo, a poudarjamo, da je zakon o javnem naročanju potreben spremembe,« so opozorili.