Številne župnije bremena ne bodo zmogle
Na svoji spletni strani je SŠK danes zapisala, da pričakujejo, da bo vlada pri sprejemu omenjenega zakona vnaprej zagotovila čim širše družbeno soglasje, prav tako pa v zakonu še posebej zaščitila socialno šibke družbene skupine.
V komisiji opozarjajo, da vlada v predlogu zakona o davku na nepremičnine omejuje versko dejavnost verskih skupnosti zgolj na bogoslužje, saj iz zakona izrecno izvzema samo sakralne objekte (cerkve in kapele), obdavčuje pa vse druge pastoralne prostore (veroučne učilnice, pevske sobe, župnijske urade, samostane, katoliške vrtce in šole).
»Številne župnije in druge organizacije Katoliške Cerkve takšnega davčnega bremena ne bodo zmogle, zato bo uveljavitev omenjenega zakona nujno vodila v omejevanje in ukinjanje njene verske, kulturne, karitativne in dobrodelne dejavnosti,« so še zapisali.
Podpise bodo v ponedeljek predali Vebru
Pobudniki peticije proti predlaganemu davku na nepremičnine bodo v ponedeljek pred začetkom seje DZ predsedniku DZ predali zbrane podpise. Z zbiranjem podpisov in javnimi tribunami bodo nadaljevali, pripravljajo predlog ustavne presoje, protesta pa zaenkrat ne bodo organizirali.
Kot je danes na novinarski konferenci v Ljubljani povedal eden pobudnikov peticije predsednik SLS Franc Bogovič, bodo v ponedeljek 15 minut pred sejo DZ, ki se začne ob 12. uri in na dnevnem redu katere sta med drugim predlog nepremičninskega davka in državnega proračuna, podpise predali predsedniku DZ Janku Vebru.
Skupno so zbrali 43.000 podpisov
Bogovič pravi, da imajo zaenkrat skupno 43.000 podpisov - danes do 13. ure so na spletu zbrali 28.500 podpisov, na terenu naj bi jih bilo skupaj s podpisi sindikata kmetov z radgonskega sejma okoli 13.000, k skupni številki pa Bogovič prispeva še 1500 podpisov pod ločeno peticijo, ki jo je pripravila Skupnost občin Slovenije. Natančne podatke bodo zbrali prek konca tedna.
S peticijo želijo vlado in poslance koalicije opozoriti na široko nasprotovanje predlaganemu zakonu in na potrebo po javni razpravi. Bogovič meni, da bo državni svet na zakon izglasoval veto in da bi lahko bila priložnost za razpravo vsaj pred ponovno obravnavo v DZ - odbor DZ za finance je namreč predlog SDS zavrnil, od petih zahtev SLS za nujne seje odborov DZ pa so pred obravnavo v DZ sklicali le odbor za kmetijstvo, medtem ko naj bi ostali predsedniki odborov to storili v 15-dnevnem roku.
Protesta v iniciativi ne načrtujejo
Pobudniki peticije bodo tudi prihodnji teden nadaljevali z zbiranjem podpisov in javnimi tribunami, s pravniki že pripravljajo tudi predlog za ustavno presojo zakona. Po Bogovičevem mnenju ustavno sodišče ne bo imelo težav ustaviti uveljavitev zakona.
Glede morebitnega protesta ob obravnavi zakona v DZ - h kateremu so v četrtek pozivali na soočenju mnenj v Ljubljani, med drugimi predsednik SDS Janez Janša - pa Bogovič pravi, da v iniciativi ne načrtujejo in ne organizirajo nobenega shoda. Je pa med pobudniki peticije, dodaja Bogovič, vedno več pozivov, da se protestni shod organizira.
Dialoga z iniciativo niso vzpostavili
Predsednik upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Borut Meh je znova poudaril, da malo gospodarstvo tako velike obremenitve ne bo zmoglo. Pravi, da jih vlada ne posluša: »Zdi se nam nedopustno, da samostojni podjetniki ter mikro in mala podjetja nimajo besede v tej državi.« Meni, da bi bilo treba v javni razpravi pripraviti pošten zakon. Vedo namreč, da morajo državi plačevati davke in da potrebujejo infrastrukturo, šolstvo, zdravstvo, da pa ne more vsega reševati samo en segment gospodarstva.
Predsednik iniciativnega odbora za peticijo Franci Rokavec je dejal, da ni bilo vzpostavljenega nobenega dialoga z iniciativo, ter vlado in poslance pozval k razumu, da bi v dialogu le našli skupno rešitev. Meni, da bi moral biti davek pošten, pravičen in da bi moral temeljiti na verodostojnih podatkih. Žalostno se mu zdi, dodaja, da je Slovenija Evropski komisiji ta davek navedla kot enega od instrumentov za zmanjšanje primanjkljaja, medtem ko je v drugih državah takšen davek vir lokalnih skupnosti. Opozoril je tudi na razlike v izračunih finančnega ministrstva in občin glede obsega davka, ki ga bodo morale plačati občine. Za občino Litija, kjer je župan, bo po izračunih ministrstva obveznost 98.000 evrov, medtem ko so sami izračunali 207.000 evrov.
