Člani državnozborskega odbora za kmetijstvo, prehrano in okolje so včeraj brez glasu proti sprejeli osnutek novele zakona o vodah, ki naj bi po devetih letih anarhije naposled omogočila nemoteno pobiranje koncesijske dajatve za izkoriščanje podzemne vode za termalna kopališča, ogrevanje, sidrišča, proizvodnjo pijač. V nasprotju s poslanci pa ima stroka pomisleke. Pravniki zato, ker namerava država koncesijsko dajatev pobrati za osem let nazaj, kar bi utegnilo biti ustavno sporno. Revizorji računskega sodišča pripravljalca zakona – ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO) – svarijo, da jih utegne evropska komisija zaradi neenakopravne obravnave zavezancev za plačilo koncesijske dajatve (kdor na leto porabi manj kot 50.000 kubikov vode, bo plačeval precej nižjo) kaznovati zaradi nedovoljene državne pomoči. Ob noveli zakona o vodah je z ušesi zastrigla tudi komisija za preprečevanje korupcije (KPK).
Ustavna spornost
»Država je naredila napako. Leta nazaj je sprejela zakon o vodah, ki ga v praksi ni znala izvajati,« priznava aktualni kmetijsko-okoljski minister Dejan Židan. Ker bivše ministrstvo za okolje in prostor (od letos MKO) v devetih letih ni uspelo podeliti vodnih pravic oziroma izdati koncesijskih odločb, na podlagi katerih bi pobiralo koncesijsko dajatev za uporabo podzemne vode za termalna kopališča, polnilnice vode, ogrevanje..., večina podjetij vodo ves ta čas uporablja brezplačno, čeprav so vlogo za podelitev koncesije mnoga oddala. Ministrstvo je imelo še konec leta 2010 na mizi 310 nerešenih pobud za izdajo koncesijskega akta, trenutno je takih okoli 60. Če bo novela zakona o vodah sprejeta v predlagani obliki, bo MKO obstoječim uporabnikom vode koncesijo izdalo brez javnega razpisa.
Novela zakona o vodah tudi določa, da bodo morali tisti, ki vodo uporabljajo že vrsto let in zanjo ne plačujejo nadomestila, dolg državi (ki v večini primerov ni nastal po njihovi krivdi, ampak zato, ker jim pristojno ministrstvo ni izdalo koncesijskih pogodb) poravnati za osem let nazaj, in sicer od 1. januarja 2005. Na MKO menijo, da to ni ustavno sporen poseg v pridobljene pravice, saj so se uporabniki vode ves čas zavedali, da nadomestilo morajo plačevati. Zakonodajno-pravna služba parlamenta pa je glede plačila dajatve za osem let nazaj zapisala: »To ni sprejemljivo, tudi če se za trenutek odmisli siceršnja spornost uvajanja nadomestila za nazaj, saj obdobje presega čas, ki je določen kot splošni zastaralni rok (pet let, op. p.). Po našem mnenju dajatve za tako obdobje ni mogoče zaračunavati.«
Nekaterim bodo denar vrnili
Turistična podjetja, proizvajalci pijač in drugi bodo lahko dolg zaradi neplačevanja koncesijske dajatve poravnali v tridesetih letih, saj MKO ne želi, da bi s plačilom v enkratnem znesku zašli v finančne težave. Ministrstvo je izračunalo, da bodo zavezanci za nadomestilo za rabo vode za nazaj (od 1. januarja 2005 do 31. decembra 2013) vsi skupaj v vodni sklad, kamor se steka ta denar, za osemletno obdobje plačali 390.000 evrov. Ta znesek pa preseneča vrhovnega državnega revizorja Sama Jereba, saj je doslej zgolj ena od pivovarn na leto (od 2005) plačevala več kot milijon evrov koncesijske dajatve. Ker ministrstvo spreminja tudi formulo izračuna te dajatve, bo država tistim redkim podjetjem, ki so jo doslej plačevala, precej denarja vrnila, ker bo obveznost po novem nižja. To pomeni, da ne bo nihče od porabnikov vode plačeval polne ekonomske cene, kar zahtevajo tudi evropski predpisi.
Računsko sodišče je na podlagi izračunov, ki jih je MKO uporabljalo za tiste, ki so nadomestilo za rabo vode že plačevali, ocenilo, da je nepobranih koncesijskih dajatev pri rabi vode na leto za okoli 25 milijonov evrov. »Vendar sta se vlada in MKO odločila, da jih ne bosta pobrala. Raje bodo denar vračali tistim, ki so v tem obdobju redno plačevali koncesijsko dajatev, da ne bi bili tisti, ki je doslej niso plačevali, preveč finančno obremenjeni,« ugotavlja Jereb.
Dodatno siromašenje vodnega sklada
Komisijo za preprečevanje korupcije pa zanima, kako se je MKO pogajalo s predstavniki zdravilišč, proizvajalcev pijač, kako je bil dosežen kompromis z njimi, komu in koliko denarja bodo vrnili, kaj to pomeni za vodni sklad... »Javnost ima pravico izvedeti, ali se bo s temi izplačili vodni sklad, iz katerega se financirajo protipoplavna zaščita, upravljanje vod..., dodatno osiromašil. Komisija se za zdaj ne opredeljuje do tega, ali je šlo v tem primeru za korupcijo ali za nezakonito lobiranje. V KPK smo zaznali, da so pri zakonu o vodah v ozadju neki interesi – energetike, proizvajalcev pijač... – in da so bili močni lobistični stiki. Komisija bo preverila, ali so ti stiki potekali v skladu z zakonodajo,« nam je pojasnil pomočnik predsednika KPK Bećir Kečanović in dodal, da zakon o vodah sodi v sveženj zakonodajnega omnibusa, ki je strateško zelo pomemben. Enako kot zakon o prostorskem načrtovanju, ki ga je v veliki naglici sprejela Janševa vlada, a je ustavno sodišče njegovo izvajanje začasno zadržalo.
Branko Ravnik, vršilec dolžnosti generalnega direktorja direktorata za vode na MKO, zagotavlja, da so se pri pripravi novele zakona o vodah usklajevali izključno prek Gospodarske zbornice Slovenije.
