Na razstavi je na ogled izbor 28 knjig iz sedmih specialnih knjižnic – Centralne pravosodne knjižnice, knjižnice Inštituta za novejšo zgodovino, Inštituta za zgodovino medicine MF, knjižnice Narodnega muzeja Slovenije, knjižnice Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Biblioteke SAZU in knjižnice Slovenskega šolskega muzeja – katerih nastanek datira od 15. do 18. stoletja, gre pa zelo raznovrstno gradivo, od antičnih klasikov, inkunabul, dela papeža Pija II. In Europam iz leta 1491 ali Petrarcovih Kancon in sonetov iz 16. stoletja pa vse do anatomskih atlasov s skoraj petsto let starimi orisi notranjosti človeških organov in teles ter mučilnih pripomočkov iz 18. stoletja, ki jih je uzakonil naš prvi kazenski zakonik, tako imenovana tereziana. Mnoge od teh knjig so bile več kot 50 let nedostopne javnosti; posebne so tako zaradi svoje starosti, vsebine in izdelave kot tudi zaradi svojega izvora, saj so v knjižnice prišle iz rok nekaterih znanih Slovencev, rodbin in društev. kul
Pozabljene dragocenosti iz specialnih knjižnic
V Narodnem muzeju Slovenije na Metelkovi so včeraj odprli razstavo Skrito znanje: Dragocenosti iz zbirk ljubljanskih specialnih knjižnic. Kot je povedal Igor Zemljič, predsednik Sekcije za specialne knjižnice ZBDS, želijo z razstavo predvsem opozoriti na pomen specialnih knjižnic, ki so resda »skrite« znotraj inštitucij javne uprave, raziskovalnih inštitutov, muzejev in drugih zavodov ter v primerjavi s splošnimi knjižnicami zelo slabo znane širši javnosti, vendar hranijo pomemben del slovenske kulturne dediščine.
![Fotografija je simbolična.](/i/as/2013/11/06/758325.jpg)
Fotografija je simbolična. (Foto: Tomaž Skale)