Že ob nastanku prava redkost

Cerkovna ordninga je bila že ob nastanku prava redkost, saj je bila izdana v 400, morda le 300 izvodih. »Takrat je bila to najmanjša možna naklada,« je dejal Ahačič.

Sicer so do zdaj, vključno z zadnjim, našli tri izvode omenjene knjige. Ena se je »izgubila« med drugo svetovno vojno, ena je v vatikanski apostolski knjižnici, zadnjo pa je pravnik in ljubiteljski raziskovalec Ulrich-Dieter Oppitz odkril pred nekaj tedni. Prav ta izvod je do zdaj tudi najbolj ohranjen, v prej znanem izvodu namreč manjkajo deli besedila in nekatere opombe. »Šele od danes naprej raziskovalci poznamo Cerkovno ordningo v celoti,« je pripomnil Ahačič.

Oppitz jo je odkril po naključju

Knjigo je Oppitz odkril po naključju in je ni poznal. Ko jo je v knjižnici zagledal, se mu je zdelo, da gre za redko delo. Zanimivo je, da je bila knjiga v knjižnici evidentirana. »Če bi šel kdo od nas po to knjigo v knjižnico, bi mu ta izvod preprosto dali,« pripomni Ahačič. Hkrati doda, da lahko z gotovostjo trdimo, da je izvod originalen.

Pred nekaj tedni odkriti izvod vsebuje tudi pripise lastnika, ki kažejo, da je bila v vsakdanji rabi.

Kraj najdbe ostaja skrivnost

Oppitz je knjigo, ko jo je odkril, najprej slikal, da bi jo kasneje preveril. Ugotovil je, da ima v rokah posebno delo. Nato se je povezal z Ljubljano in imel, kot sam pravi, veliko srečo, da je naletel na prave ljudi.

Knjiga bo sicer javnosti na vpogled šele maja prihodnje leto. Zakaj tako, nam ni uspelo izvedeti, saj je bil Oppitz glede tega, tako kot tudi glede kraja najdbe, skrivnosten. »Razmišljali smo, ali naj najdbo razkrijemo zdaj ali počakamo na maj 2014. Odločili smo se za takojšnjo predstavitev, ampak brez kraja, kjer sem jo našel,« je povedal Oppitz. »V knjižnicah se še danes najde mnogo stvari. Morate le imeti čas in si ga vzeti za raziskovanje.«

Na vprašanje, ali ni nenavadno, da je knjiga tako lepo ohranjena, je odvrnil. »Manj kot je knjiga v rabi, bolj je ohranjena.« Očitno je kar lep čas samevala na knjižni polici, zdaj pa bo požela vso slavo, ki si jo zasluži, saj gre vendar za najbolj ohranjen izvod enega pomembnejših del velikana slovenske književnosti.