Združenje Epeka, ki je prav te dni pridobilo status socialnega podjetja, v sodelovanju z Romskim društvom Romano Pralipe Maribor vodi enkratni projekt v Sloveniji. Odpirajo prvo romsko restavracijo v Mariboru, v Sloveniji in v Evropi: Romani kafanava, v kateri bi stregli specialitete romske kuhinje, bi delovala po načelih socialnega podjetništva, delovno mesto pa bi dobili ljudje iz ranljivih skupin.
Župan o razlogih molči
Epeki je s svojo zamislijo uspelo pridobiti kar 300.000 evrov, v razmerju 80:20 sta jih prispevala evropski socialni sklad in ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. V okviru projekta je Epeka že organizirala izobraževanje bodočega gostinskega kadra. Na Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Maribor se je za kuharske pomočnike in natakarje usposobilo 23 tečajnikov, ki se naj bi zdaj potegovali za prvih pet delovnih mest v romski gostilni.
Romsko restavracijo naj bi odprli najkasneje do 1. februarja 2014. Ta rok je zdaj ogrožen, saj jim je Fištravec tik pred zdajci odrekel gostoljubje v občinski nepremičnini ob ulici Gorkega 34. Zakaj je to storil, v županovem kabinetu ne razkrivajo.
»Najemne pogodbe na lokaciji bivše picerije Ču-ču ne bo,« so suhoparno zapisali v odgovoru. Prihodnji teden naj bi skušali najti neko novo lokacijo, župan pa si želi, »da bo lokacija potrjena tudi s strani mestne četrti«.
Fištravcu je že dolgo znano, da na dogovorjeni lokaciji ni tega formalno nezavezujočega soglasja. Ni prvič, da se je mestna četrt Magdalena zoperstavila umestitvi nekega socialnega projekta v teh prostorih. Lani je njihovo negostoljubje občutil Center avtonomne in alternativne produkcije (CAAP), ki zdaj uspešno deluje v najemnih prostorih na Studencih. Marca letos, ko so potekali prvi pogovori o umestitvi romske restavracije, so v mestni četrti utemeljili svoje nestrinjanje z romsko restavracijo z argumentom, da si na tej lokaciji želijo medgeneracijski center.
»Gostilna bi potencirala težave«
»Prebivalci mestne četrti Magdalena jasno že leta in leta opozarjajo na romsko problematiko v stanovanjskih blokih v neposredni bližini. Občina te problematike ne zna ustrezno razrešiti. V projektu Romske gostilne pa številni prebivalci v tej mestni četrti vidijo potenciranje obstoječih težav v tem okolju,« je prepričana predsednica sveta četrti Jožica Lešnik Švajger.
»Javna sredstva smo želeli porabiti za obnovo propadajočega občinskega objekta, ne pa da bi najeli neko zasebno gostilno,« je pojasnil Štefan Simončič, vodja projekta Romani kafenava. V kratkem bodo projekt predstavili v Litvi na konferenci vzhodnoevropskega partnerstva, na bruseljskem zaposlitvenem sejmu pa bodo izvajali catering. »Projekt uživa podporo po vsej Evropi, zato je toliko bolj nerazumljivo, da se zatika v Mariboru,« je ogorčen. Če do dogovorjenega roka ne bodo odprli restavracije, bodo morali Evropi in državi vrniti pridobljen denar.
»Zelo smo žalostni zaradi takšnega razpleta,« pravi Fatmir Bećiri iz društva Romano pralipe. »V tej mestni četrti že imamo rusko trgovino, albansko pekarno, kitajsko restavracijo. Prostori, ki bi jih morali dobiti v najem, so že deset let prazni in so namenjeni gostilniški dejavnosti. Ne razumem, kako se mestna četrt drzne vsebinsko vtikati v takšen projekt,« je neprijetno dogajanje komentiral Dobrila, ki upa, da bo Fištravec vendarle rekel nestrpnosti »Ne!« in podpisal pogodbo.