Danto, ki je kariero filozofa in kritika začel v 60. letih minulega stoletja, je med letoma 1984 in 2009 pisal za časnik Nation, na univerzi Columbia pa je bil zaslužni profesor. Na začetku njegove poti je tega filozofa vznemirjalo dejstvo, da lahko umetniki, kot sta bila Warhol in Roy Lichtenstein, jušne konzerve ali stripe kot umetnost razstavljajo v galerijah in muzejih, nato pa ga je to začelo navdihovati. »Ali je Warhol nekakšen Midas, da se vse, česar se dotakne, spremeni v čisto zlato umetnosti?« se je med drugim vprašal v svojem eseju iz leta 1964; tudi sicer se je v številnih spisih pogosto vračal k vprašanju, kaj umetnost sploh je – ali ima neko »notranje« bistvo ali pa je to preprosto nekaj, kar se pač razglasi za umetnost. Njegova »institucionalna definicija umetnosti« kot umetnost vsaj v grobem sprejema vse tisto, kar se kot umetnost ponuja v muzejih, galerijah in drugih institucijah oziroma s strani umetnikov samih.
V slovenščino je prevedeno njegovo delo Filozofsko razvrednotenje umetnosti, med drugim pa je napisal še knjige Nietzsche kot filozof, Kaj je filozofija in Po koncu umetnosti.kul