Za katero Trubarjevo delo gre, bodo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša v Ljubljani povedali danes, odgovor na vprašanje, v kateri od nemških knjižnic so našli izvod, pa bo na željo omenjene knjižnice ostal skrivnost vse do maja 2014.
Izvod je v začetku oktobra na polici knjižnice povsem po naključju našel Ulrich Dieter Oppitz, pravnik in raziskovalec zgodovinskih pravnih dokumentov ter avtor številnih knjig o njih. Knjiga ni bila vpisana v nobenem katalogu, pravnika pa je pritegnila s svojim ovitkom. Oppitz, ki je po svoji najdbi navezal stik z Inštitutom za civilizacijo in kulturo, bo danes v Ljubljani predstavil fotografije knjige. Doc. dr. Kozma Ahačič, odličen poznavalec Trubarjevih besedil, pravi, da gre za izjemno dragoceno pridobitev. Pojasnjuje, da so bile zadnje strani edinega doslej znanega izvoda tega Trubarjevega dela poškodovane in je bilo težko razbrati besedilo, ki je bilo napisano na robovih listov. Nova najdba bo zato bistveno pripomogla k spoznavanju tega, kaj je bilo v celoti napisano na zadnjih straneh.
Dokument je zagotovo pristen
Fotografije teh strani so že prispele v Slovenijo in Ahačič pravi, da so pohiteli s preverjanjem, ali gre za pristen dokument, saj bi radi, da je odkritje tega izvoda nekakšno posebno darilo Slovencem ob dnevu reformacije. Strokovnjaki so potrdili, da je dokument pristen, in ovrgli kakršen koli dvom, da bi lahko šlo za ponaredek. Običajno ob tem preverjajo stran za stranjo, vse črke, ki so v originalu nenatančno odtisnjene, in besedilo, ki je morda ohranjeno v novem izvodu in ga v obstoječem ni. To se je namreč zgodilo ravno v tokratnem primeru, Ahačič trdi, da bi si to besedilo lahko izmislil le izjemen poznavalec jezika 16. stoletja, in takih je le peščica.
Glede na pomembnost knjige je odkritje novega izvoda velik dogodek, ocenjuje Ahačič in pravi, da so že fotografije omenjenega dela dovolj, da bodo lahko svoje delo opravili jezikoslovci in literarni zgodovinarji, tudi če se bosta pridobivanje originala in priprava faksimila zaradi podaljšane anonimnosti kraja najdbe zavlekla. Knjiga je zanimiva tudi zato, pravi Ahačič, ker je lastnik, podpisan v knjigi – evangeličanski pridigar, ki je v 16. stoletju živel tako v Sloveniji kot tudi v Nemčiji – vanjo zapisal svoje opombe, kar priča o tem, da je bila knjiga v rabi in ni že od nekdaj ležala v knjižnici. Opombe kažejo, da je lastnik knjigo uporabljal pri svojem vsakodnevnem delu.
Doslej je veljalo, da so v enem samem izvodu ohranjene prve štiri Trubarjeve knjige, Catechismus (1551 in 1555) in Abecedarium (1551 in 1555), v nacionalni biblioteki na Dunaju. Pomembna Trubarjeva knjiga Cerkovna ordninga (1564) je bila po prvotnem prepričanju ohranjena le v enem samem in okrnjenem primerku v dresdenski knjižnici, vendar so pozneje odkrili, da je bil ta izvod med vojno uničen. Leta 1971 je v knjižnici v Vatikanu Jože Markuža odkril še en izvod, ki velja danes kot edini ohranjeni. Vatikanu je knjigo podarila neka nemška knjižnica. Izvod, ki dotlej še nikoli ni zapustil vatikanske knjižnice, so ob 500-letnici Trubarjevega rojstva leta 2008 razstavili v Narodnem muzeju.