Pod kozolci so dišale marelične, breskove, hruškove, kutinove, jagodne, borovničeve… marmelade pa take s kokosom, cimetom, klinčki, rumom, rožmarinom in še in še. Obiskovalci so se strinjali, da so odlične, marsikateri gospodinji se je porodila zamisel za prihodnjo ozimnico. In slastnih marmelad res ni bilo malo. Na ocenjevanje v okviru festivala so namreč prejeli 87 različnih vzorcev, pokušali so 32 vrst marmelad, največ je bilo slivovih.
Tisoče marmeladnih odtenkov
Gospodinje zagotavljajo, da se lahko marmelado pripravi iz vsakega sadja, nekatere so bile pri tem še posebej inovativne. Nevenka Adlešič iz belokranjskega Gradca denimo kuha marmelado iz konopljinih semen. »Po standardnem postopku pripravim slivovo marmelado, ki jo na hitro pokuham z malo sladkorja in dodam semena industrijske konoplje, iz katerih se nato ob grizenju iztisne olje.« Mojca Sever iz Boštanja pa je skuhala bučkovo marmelado. »Poznamo na primer bučni zavitek, kar me je spomnilo na jabolka in cimet, klinčke in malo medu. Ko zadiši ta marmelada, imaš občutek, da je pred tabo jabolčni zavitek.«
Posebne marmelade pripravlja tudi Mojca Resnik iz Straže, ki je že dvakrat premagala raka. Zaradi bolezni je začela preizkušati kombinacije različnih zelišč in jih vkuhavati v marmelado, odlična in zdravilna je bezgova, pravi. »Cvetove namočim v jabolčni sok, narežem limono in potem to stoji. Ko je pripravljeno, precedim in skuham z želirnim sladkorjem.« Kako dolgo je treba cvetove namakati, ostaja skrivnost inovativne gospodinje, ki je na jabolčnem soku letos prvič pripravila še metino in melisino marmelado.
Marmelada kot kulinarični užitek
Ne le za zajtrk ali s palačinkami, gospodinje znajo marmelado ponuditi na številne načine, največkrat jo dodajajo različnim pecivom. Resnikova žličko bezgove marmelade vmeša tudi v čaj namesto sladkorja, Adlešičeva razkriva, da žlička marmelade v navadnem jogurtu pričara sadnega. Kristina Maršič iz Gračišča, kjer kuhajo figove marmelade, fige v refošku priporoča za preliv po pudingih, sladoledu, panakoti ali torti. Podobno Mariza Bais s kmetije Martisa refoškov žele svetuje na vrhu sadnega sladoleda, k divjačini pa se odlično poda hruškova marmelada z rožmarinom. Darinka Rakar iz Trebnjega v divjačinske omake priporoča bezgovo ali slivovo marmelado.
Da je marmelada lahko pravi kulinarični užitek, so na festivalu dokazali tudi trije lokalni gostinci. Za tako imenovani dolenjski street food so med drugim pripravili piščanca s paradižnikovo marmelado, dimljeno postrv s hruškovo marmelado in telečje ličnice na pirini polenti z marmelado iz rdeče čebule.
Kaj je skrivnost dobre marmelade?
Rajko Vidrih, član ocenjevalne komisije z ljubljanske biotehniške fakultete, meni: »Prav gotovo je to odlična surovina. Pomembno je tudi, da sadje začnemo kuhati takoj, ko ga zrežemo ali zmeljemo. Kuhanje ne sme biti predolgo, saj z minimalno toplotno obdelavo veliko bolje ohranimo barvo, vonj in okus.« Kaj pa gospodinje?
Te se strinjajo, da je skrivnost dobre marmelade zrelo, zdravo in čisto sadje, ki mu je treba dodati čim manj sladkorja. A glede priprave imajo vsaka svoj način. Jožica Žužek iz Dobrniča zagovarja počasno kuhanje marmelade na štedilniku na drva. Podobno meni tudi Irena Ribič iz Društva podeželskih žena in deklet Šentrupertske šmarnice, ki dodaja, da jo mora kuharica pripravljati z ljubeznijo. A za nekatere je tradicionalni način kuhanja marmelade že preteklost. Adlešičeva svetuje, da je treba sadje pokuhati na hitro, da se ohrani čim več hranilnih snovi, podobno meni tudi Resnikova.
Čeprav ima vsaka gospodinja svoj način kuhanja in svoje dodatke, se strinjajo, da je tista prava skrivnost občutek, ki ga prinesejo dolgoletne izkušnje. A najverjetneje bo držala tista, ki jo je razkril Jože Repovž iz Šentjanža: »Skrivnost dobre marmelade je dobra kuharica!«