Švedska je favorit skupine 5, zato poraz ni bil nepričakovan.

Morebiti se bi drugače razpletlo, če me ne bi tako slabo začele tekmo in že v drugem delu prvega polčasa zaostajale za šest zadetkov. Potem smo Švedinje ves čas lovile, se približale tudi na minus tri, a ko se nam je le uspelo približati, smo spet popustile. Tako nam je zmanjkalo časa in moči za morebiten preobrat. V igri smo imele preveč vzponov in padcev, manjkala pa nam je predvsem konstantnost. To, da pred odhodom na Švedsko nismo imele nobenega skupnega treninga, se je sicer malce poznalo v igri, a ni bilo odločilno za poraz. No, poraz nas ni potrl, ampak je v reprezentanci še naprej dobro vzdušje, igralke pa smo ostale dobre prijateljice. Smo kot velika rokometna družina, kljub porazu pa smo se takoj vrgle v priprave za nedeljsko tekmo s Srbijo.

Srbija je v prvem krogu v Vrnjački Banji visoko premagala Švico z 32:21. Je bila Srbija tako dobra ali Švica tako slaba?

Skupaj s soigralkami sem si večkrat ogledala posnetek tekme. Moram priznati, da me je končna razlika presenetila, saj nisem pričakovala tako visoke zmage Srbije, čeprav je že večkrat dokazala, da spada v evropski vrh. Švica je na precej nižji kakovostni ravni, a me se ne ubadamo s tem, koliko je Srbija dobra ali slaba, ampak smo osredotočene le na to, kako se bomo pripravile na tekmo z njo in kako bomo igrale.

A če želi Slovenija ostati v boju za EP 2014, je zmaga proti Srbiji nujno potrebna.

Da, zavedamo se tega. Dekleta bomo dala od sebe več kot sto odstotkov, da zmagamo. Srbija je na papirju močnejša, a z voljo, željo, borbenostjo, srcem in ostalim imamo možnost, da jo presenetimo, spravimo na kolena in osvojimo pomembni točki. Za to bomo na glavo.

Že drugo sezono ste članica madžarskega kluba Erd, kamor ste odšli iz vrst Krima Mercatorja.

Tam se počutim super in to je zame kot kot drugi dom. Vsi so zelo prijazni, imamo pravo ekipo in na igrišču nam gre dobro. Vse je pozitivno in ni mi žal, da sem morala zapustiti Ljubljano in Krim. Odhod se je izkazal za dobro potezo in izkušnjo, s katero sem veliko pridobila. Na vsaki tekmi igram skoraj vseh šestdeset minut, s čimer izboljšujem svojo kakovost in pridobivam pomembne izkušnje. Vseeno pa nikoli ne zapiram vrat, da bi se nekoč vrnila domov.

Erd je bil lani tretji v madžarski ligi, na kvalifikacijskem turnirju za letošnjo ligo prvakinj pa je v finalu izgubil proti Ferencvarošu (24:31).

Tudi v letošnji sezoni imamo isti cilj, kajti prvi dve mesti sta bolj ali manj »rezervirani« za Györ in Ferencvaroš. A če se nam bo ponudilo kaj več, bomo to skušale vsekakor izkoristiti. Na kvalifikacijskem turnirju za ligo prvakinj v Budimpešti smo polčas dobile s 16:13 in potem imele plus tri še do sredine drugega polčasa, nato pa se nam je poškodovala ena izmed nosilk igre. Zaradi tega se nam je porušil sistem igre, a kljub porazu proti favoriziranemu nasprotniku nismo bile razočarane. Evropsko sezono bomo nadaljevale v evropskem pokalu pokalnih zmagovalk, v katerem nas v tretjem krogu novembra čaka obračun z nizozemsko ekipo Sercodak Dalfsen. Cilji v Evropi? Moji so seveda zelo visoki, računam vsaj na polfinale.