Da so nam jo ukradli, še preden smo jo sploh dobili, je sklep, ki začrviči človeka med branjem knjige Hladna vojna in bitka za informacijsko tehnologijo (2008) o hitrem vzponu in še naglejšem padcu enega najprodornejših in najperspektivnejših slovenskih podjetij v 80. letih, Iskre Delte Computers. Po skoraj dvajsetih letih od vratolomnih dogodkov je direktor omenjenega podjetja Janez Škrubej objavil napeto zaroto. Razgrnil je daljnosežnost globalne bitke za prevlado v informacijski tehnologiji. V njej se prepletajo svetovna in domača politika, tajne obveščevalne službe in ameriška računalniška podjetja, skorumpiranost ter osebni interesi slovenskih (in jugoslovanskih) politikov. Posredno nam ponudi odgovor, kje se je zalomil projekt »druge Švice« oziroma »slovenske Nokie«.

Podjetje Iskra Delta je delovalo med letoma 1982 in 1989. Ob razvoju računalnikov, paralelnih sistemov in prvih korakih na področju umetne inteligence je svoj vrhunec doseglo sredi 80. let z enim prvih večnamenskih osebnih računalnikov Triglav (Trident). Še strožjo pozornost tako zahodnih kot vzhodnih obveščevalnih služb je pritegnilo s Projektom milijarda, do tedaj največjo informacijsko mrežo na svetu, ki jo je postavilo leta 1986 za kitajsko policijo in z njo povezalo deset največjih mest na Kitajskem, kar je bil za tisti čas nespregledljiv podvig. Ker so se ZDA zavedale, da je prihodnost v informacijski družbi, nad katero so želele ohraniti primat, so s Cio hitro posegle v igro in prek svojih ljudi v Ljubljani in Beogradu, ki so sedeli v vrhu partije, vlade, gospodarstva in medijev, onemogočile nadaljnji razvoj tega nadobudnega malega in mladega podjetja. Po zarotniškem načrtu je bilo speljano v stečaj in uničeno. Preiskava oškodovanja družbenega premoženja ni bilo nikoli sprožena zaradi vpletenosti »pomembnežev« v potlačeni zgodbi. Objava antizgodbe meče danes drugačno luč na (pred)osamosvojitvene procese v Sloveniji, hkrati pa razkriva, od kod izvirajo zadnja razkritja o ameriški NSA in njenem prisluškovanju državnikom po svetu.

Knjiga o razprodaji lastnega znanja in razbitju samoiniciativnosti je napisana v tretji osebi, brez imen in priimkov ožje vpletenih. Ni namenjena blatenju teh neanonimnih ljudi, ki so navedeni s svojo tedanjo funkcijo. Škrubej s primerom Iskre Delte diskretno in trezno razkrinka počelo slovenske nesuverenosti.