Lanišek je bil najbolj vesel vprašanja, ali bodo prihodnje leto tudi gazela. Odgovor je bil presenetljiv, saj si seveda želi, da bi Knauf Insulation še naprej rasel, a hkrati upa, da bi bila druga slovenska podjetja še boljša.

Vaš predhodnik Saša Bavec je rekel, da je živeti in ukvarjati se s preteklostjo smrt za podjetje in je treba gledati naprej. Pa vendarle, ali vaši zaposleni še rečejo, da hodijo v službo v Termo?

Vedno se je lepo opreti na preteklost, sploh če je ta dobra. Ampak graditi samo na tem je nesmiselno. Sicer pa so okolica in zaposleni Knauf v celoti sprejeli za svojega. Drži, nihče ne reče, da je tukaj Knauf Insulation, prav tako pa so redki, ki še rečejo, da grejo v službo v Termo. Je pa res, da smo blagovno znamko Termo ohranili pri enem od naših izdelkov.

Knauf je Termo prevzemal kar nekaj časa, dvigal je veliko prahu, bilo je precej posrednikov, v igri so bili veliki denarji. A se je izkazalo, da je Termo dobil dobrega lastnika. Gre za izrazito družinsko podjetje z nemško miselnostjo in načinom poslovanja.

Naša največja prednost je financiranje. Meni ni treba, kot vsem kolegom v drugih slovenskih podjetjih, vsak dan zapravljati časa s prosjačenjem bank za financiranje našega poslovanja in naložb ob tem, da kredita potem še ne dobijo, ker jih banke ne dajejo. Skupina Knauf nima nič kreditov, financira se iz preteklih dobičkov. Vse doslej smo v Škofjo Loko od Knaufa dobili več denarja za naložbe, kot pa odtegnemo lastniku dobička, in to je jasen kazalnik, kje je mesto škofjeloškega podjetja v koncernu. To je pozitivno za nas in za Slovenijo, ki nenazadnje dobi neto kapital. Tuje investicije torej niso nič škodljivega. V našem primeru so celo močno pozitivne. S takim načinom dobimo brezplačen kapital. Je pa res, da to ni samoumevno. Moramo se pošteno boriti z našimi sestrskimi podjetji in vsak nov projekt dobro utemeljiti pred lastniki. Tu imamo lahko tudi težave, povezane z našo državo, z visokimi stroški plač, energije in podobno. A dokler dodana vrednost na zaposlenega raste hitreje kot dodatne davščine, smo še vedno na varni strani. Problem bo, če se škarje obrnejo, potem pa postanemo le še molzna krava – in tega si nihče ne želi. Tudi dejstvo, da je moj predhodnik postal eden vodilnih na ravni koncerna, pove veliko. Tudi to, da je vodstvo vedno slovensko.

Kakšno je danes mesto škofjeloškega podjetja v koncernu Knauf?

To je eno najbolj pomembnih podjetij znotraj Knauf Insulationa. V tovarni imamo največ linij, tudi za iglanje filca, ki je nima nobena druga tovarna. Gre za izdelovanje izolacije za recimo pečice, v kateri ni nobenih veziv. Smo vodilni na področju razvoja in inovacij. Dosegamo odlične rezultate na področju zelenega programa. Naš izdelek je recimo kamena volna, ki se jo položi v zemljo, da imajo tudi na Bližnjem vzhodu lahko zeleno travico pred vilo ali hotelom sredi puščave. Knauf je zaprl nekatera razvojna središča po Evropi, naše je ostalo glavno za kameno volno. To je posledica tega, da je lastnik prepoznal kapital v obliki slovenskega znanja.

Izjavili ste, da želite postati najboljši na svetu na področju sistemskih izolacijskih rešitev. To so kar smele izjave, sploh za slovenske razmere.

Če nimaš natančno začrtane poti in nekega visokega cilja, neke zastave na koncu, potem tudi zaposleni ne morejo vedeti, kam gredo. Ta izjava se lahko sliši arogantno, pa ni. Ker smo že na dobri poti tja. Konkurenca sicer ne spi, a imamo dober razvoj, dobre rešitve in predvsem vlakna, ki jih izdelujemo sami in jih ne kupujemo. Na tak način smo že zdaj lahko tisti, ki v tej branži postavlja smernice. Nismo sledilci, ampak tisti, ki narekujemo tempo. Na ta način bomo tudi v prihodnje lahko prepričali lastnike, da vlagajo pri nas. Kljub šumom, ki prihajajo do njih in do kupcev iz Slovenije in so včasih precej večji, kot so v resnici.

Pravite, da je vaša rast posledica razmišljanja izven okvirjev. Ampak nenazadnje že desetletja izdelujete kameno in stekleno volno. Kje je tu sploh možnost razmišljanja izven okvirjev?

Že vgradnja naših izdelkov v belo tehniko je bil miselni preskok za podjetje. Še večja nadgradnja pa je prej omenjeni zeleni program. Naši razvojniki so prišli na idejo, da bi isti material, ki ga polagamo na stene, lahko položili v zemljo. Delamo tudi zelene strehe, tukaj pri nas lahko vidite dve poskusni polji.

Vaša rast, katere posledica je tudi priznanje zlata gazela, v pretežni meri temelji na izvozu; 80 odstotkov vaših prihodkov predstavlja izvoz. Pa je ta tolikšen zato, ker ste del koncerna Knauf?

Rast je posledica inovacij, idej. To pa je odvisno od zaposlenih. Mi imamo že kar nekaj doktorjev znanosti, magistrov, petina vseh ima vsaj visoko izobrazbo. Tudi v proizvodnji je večina zaposlenih z vsaj poklicno šolo. Ključen element je tudi vitkost podjetja. Knauf take proizvodnje kot v Škofji Loki nima nikjer in to je razlog za visok delež izvoza. Ne gre za to, da bi Knauf pomagal pridobivati trge nam, ravno obratno je.

Ena od investicij je tudi gradnja novega, 15 metrov višjega dimnika. Ta bi moral biti zgrajen že pred enim letom. Tudi obljube o prehodu s koksa na zemeljskih plin so bile že dane. Iz Knaufa občasno prek Sorškega polja še vedno močno zasmrdi. Glede na vaše odlične rezultate lokalna skupnost pričakuje tudi več skrbi za okolje.

Dimnik bomo zgradili prihodnje leto, nočem iskati izgovorov, a dejstvo je, da se pri nas postopki izdaje gradbenega dovoljenja vlečejo predolgo. Milijonsko naložbo je odobril lastnik in denar je zagotovljen. Res še vedno kurimo na koks, možnosti za zemeljski plin trenutno še nimamo, bo pa zagotovo v nekaj letih. V prihodnje bo tudi smradu manj, saj prehajamo na čisto druga, ekološko sprejemljiva veziva. Glede okolja me mnogo bolj skrbi tovorni promet. Na tem področju bomo morali stopiti skupaj z lokalno skupnostjo in državo za ustrezne transportne poti.

Ob svojem prihodu ste dejali, da so vam lastniki zelo natančno povedali, kaj želijo. Vaša rast je že zdaj občudovanja vredna, kaj sploh še lahko želijo?

Zavedati se moramo, da živimo v kapitalizmu. Ni ga lastnika, ki bi rekel, zdaj je pa dovolj, ni več treba rasti. Lahko se kakšno leto kot želva malo skriješ, potegneš ude vase, potem pa je treba spet migati. Povsem jasna so navodila glede rasti prihodkov in dobička, a vse v zelo realističnih okvirjih. Letošnjih pričakovanih rezultatov prav zato še ne morem razkriti. Smernice so dobre. Še bolj pomembno pa je ohranjanje vrednot, se pravi človečnost, predanost, partnerstvo in podjetništvo med zaposlenimi. Žal pri tem 'pomaga' tudi kakšna žalostna zgodba kakega propadlega podjetja v bližini. Takrat rečeš, saj ni tako hudo.

Boste prihodnje leto tudi kandidat za gazelo?

To je izvrstno vprašanje. Mi bomo že delali za to, da bomo uspešni. Bolj me skrbi, da ni podjetij, ki bi bila še bistveno bolj uspešna od nas. Na nek način si želim, da prihodnje leto ne bi bili gazela, saj bi to pomenilo, da bodo drugi še boljši od nas.

Intervju