Zakon o davku na uporabo zraka oziroma »zakon o davku na dihanje«, kot ga ljubkovalno imenujejo v upravi za nove davčne vire, zatrjuje, da je čisti zrak omejena dobrina (kot sta to tudi voda in prostor), zato mora država tudi z ukrepi fiskalne politike zagotavljati njegovo trajnostno rabo. Osnutek zakona tako predvideva najširši možni krog zavezancev za plačilo tega davka, ki pa jih deli v več kategorij. V prvo kategorijo zavezancev je ministrstvo uvrstilo vse slovenske državljane, ki prebivajo v Sloveniji, pri čemer davčna obveznost nastopi z vpisom državljana v matično knjigo rojstev (ki bi jo po novem prevzel Durs) in preneha eno leto po izdaji smrtovnice za preminulega državljana; v upravi za nove davčne vire ob tem pojasnjujejo, da tudi pokojniki, ko preminejo, v telesu zadržijo del vdihanega zraka in torej ne izdihnejo do konca, kot se napačno misli, ter navajajo zakonsko določilo, po katerem bi enoletno posthumno davčno obveznost pokojnikov morali prevzeti njihovi dediči iz zapuščinske razprave. V drugo kategorijo osnutek zakona uvršča vse osebe brez slovenskega državljanstva, ki stalno ali začasno bivajo v Sloveniji, in sicer za čas njihovega bivanja v državi, v tretjo kategorijo pa je uprava za nove davčne vire uvrstila tranzitne osebe – tem bi se davčna dajatev pavšalno vštevala v ceno potniške vozovnice oziroma vinjete.
Uprava za nove davčne vire se je pri utemeljevanju davčnih stopenj oprla na podatek, da zdrava odrasla oseba vdihne 10 litrov zraka na minuto oziroma – kot so zgroženo izračunali na upravi – kar 1440 litrov neobdavčenega zraka na dan. Dnevni inspirij otrok, bolnikov in športnikov, zlasti tistih, ki prakticirajo vzdržljivostne športe, je še bistveno večji, zato osnutek zakona o davku na dihanje za te kategorije potrošnikov zraka predvideva 25-odstotni pribitek na davčno osnovo, dodatni 10-odstotni pribitek pa bodo morali plačevati prebivalci mest z nadpovprečno visoko stopnjo onesnaženosti zraka s trdimi delci (Ljubljana, Maribor, Celje, Murska Sobota, Novo mesto, Koper, Zasavje). Na upravi so prepričani, da bodo predvidene davčne obremenitve ljudi motivirale k bolj vzdržnostnemu dihanju, da bodo vplivale na enakomeren razvoj slovenskih regij kot tudi na obseg migracij v tujino. Vse skupaj bi posledično zagotovilo pogoje za hitrejši prehod Slovenije v nizkoogljično družbo (pač zaradi na letni ravni zmanjšanega volumna izdihanega CO2) še pred koncem tega desetletja.
Kajpada uprava oziroma finančno ministrstvo izpostavlja tudi finančne učinke novega zakona. Strokovnjaki so izračun davčne osnove oprli na povprečno ceno enega litra pitne vode v plastenki in tako predvideli zavezančevo dnevno dajatev v višini 0,27 evra. Projekcije so pokazale, da bi zavezanci iz prve davčne kategorije v davčno blagajno prispevali 98,55 evra na leto, kar bi proračunu zagotovilo najmanj 190 milijonov evrov, ob upoštevanju vseh navedenih zvišanih davčnih stopenj pa bi se v proračun nateklo najmanj 300 milijonov na leto (odvisno tudi od turistične sezone).
Koalicijske stranke so uvedbi davka na dihanje že prižgale zeleno luč, predsednik DeSUS Karl Erjavec pa je ob tem izjavil, da davek ne ogroža interesov upokojencev, saj je znano, da dihajo bolj plitvo.