Dopolnilno zdravstveno zavarovanje, glavni produkt Vzajemne, je znova v ospredju. Z načrtovano spremembo zakonodaje boste lahko zavarovalnice s presežki iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja prosto razpolagale, kar je naletelo na oster odziv javnosti.

Nam je dejansko vseeno, ali se zakon spremeni ali ne. Smo vzajemna zavarovalnica in kjer koli bodo zabeleženi ti presežki Vzajemne, v obveznih ali drugih kapitalskih rezervah, se ne bodo delili nekim zasebnim kapitalskim lastnikom, ampak ostajajo v zavarovalnici, za zavarovance. Kaj bodo naredile druge zavarovalnice, ki se ukvarjajo z dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem, ne vemo.

Glavni očitek spremembam zakonodaje je, da boste lahko zavarovalnice ta denar delile med delničarje. Vzajemna nima klasičnih delničarjev, ampak je v lasti 850.000 zavarovancev. Boste presežke torej razdelili med zavarovance?

Želimo, da je Vzajemna najugodnejša zavarovalnica in da svojim zavarovancem ponuja največ, obenem pa želimo imeti zadostne rezerve, da nam ne bo treba ob vsaki spremembi na trgu spreminjati premije. Rezerve bomo obdržali, izboljšale nam bodo sliko kapitala, hkrati pa verjamem, da nam bodo omogočale ohranitev sedanje premije. Vzajemna je na področju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja najpomembnejši igralec in prepričan sem, da bi bile cene dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja bistveno višje, če ne bi bilo Vzajemne.

Ampak kljub temu... Ob lanskoletnem sprejemu zakona o uravnoteženju javnih financ, ki je dopolnilna zdravstvena zavarovanja dodatno obremenil, ste zavarovalnice nemudoma zvišale premije. Ob koncu leta se je izkazalo, da ste zaradi tega zabeležile presežek oziroma dobiček. Boste dejali, da je bilo zvišanje premij upravičeno?

Vzajemna je premijo zvišala pred mojim prihodom. Danes številke kažejo, da je bil dvig, ki je bil sicer nujen, verjetno nekoliko previsok. Vzajemna ima letos iz tega naslova presežke, zato jih želimo vrniti zavarovancem. Ali bi jih lahko vrnili neposredno ali s skrajševanjem čakalnih vrst, še proučujemo. Izvajalci zdravstvenih storitev so za skrajšanje čakalnih vrst v veliki meri zainteresirani, proučiti pa moramo še davčni vidik.

Bi lahko Durs zavarovancu Vzajemne, ki bi prej prišel na vrsto za operacijo, to štel kot boniteto?

Da, ker bi šlo za opravljanje storitev zunaj delovnega časa bolnišnice na način samoplačniške storitve, ki bi jo v celoti plačala Vzajemna. Če bi nekomu omogočili operacijo kolkov, za katero je čakalna doba dve leti in stane 7000 evrov, bi mu lahko Durs pri dohodnini obračunal boniteto.

Slišati je očitke, da gre za zgolj marketinško potezo, ker so presežki iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja tako ali tako denar zdravstvenega sistema in ne Vzajemne...

To ni denar zdravstvenega sistema. To je denar ljudi, ki so ga plačali, in v primeru Vzajemne je to denar njenih zavarovancev.

Večja kot je luknja v zdravstveni blagajni, glasnejše so težnje po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Stroški poslovanja Vzajemne, ki znašajo okoli 23 milijonov evrov na leto, pa da so stran vržen denar.

Če se bomo vedno pogovarjali zgolj o tem, koliko denarja manjka v zdravstvu, nič pa ne bomo spremenili v samem zdravstvenem sistemu, nam bo denarja vedno manjkalo. Najprej se moramo odločiti, kakšna naj bo zdravstvena košarica, kaj se bo plačevalo iz obveznega in kaj iz dopolnilnega zavarovanja. O zdravstveni košarici se ne moremo dogovoriti že 30 let. Prav tako se ne moremo dogovoriti o organizaciji mreže zdravstvenih izvajalcev. Takšen način razmišljanja o dopolnilnih zdravstvenih zavarovanjih je dolgoročno nesprejemljiv, ker zbirajo ta sredstva zavarovanci po principu vzajemnosti in po principu vzajemnosti je treba ta sredstva tudi upravljati. Kar zadeva stroške poslovanja, pa je tako, da mi na primer premije fakturiramo sami, pa čeprav imamo 850.000 zavarovancev, medtem ko to za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) izvaja Durs. Govoriti o tem, da porabimo sedem odstotkov za lastno delovanje, javni zavod pa dva, je nesprejemljivo, ker sedem odstotkov od 250 milijonov evrov premij ali pa dva odstotka od 2,3 milijarde je pomembna razlika. Prepričan sem, da smo bistveno bolj učinkoviti.

Minister Gantar pravi, da so dopolnilnemu zdravstvenemu zavarovanju šteti dnevi...

Verjamem, da naš zdravstveni sistem potrebuje spremembe, a ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja po mojem mnenju ni prava rešitev. Najprej je treba spremeniti sam zdravstveni sistem, se pravi pri izvajalcih, torej v bolnišnicah, zdravstvenih domovih, drugih institucijah, nato pa poiskati ustrezen način financiranja. Spremembe na področju zavarovanja se bodo prej ali slej zgodile, v katero smer pa bodo šle, bomo videli. Ne verjamem, da si bomo lahko privoščili financiranje zdravstvenega sistema z zgolj javnimi sredstvi, saj bi bili edinstven primer v Evropi. Denar iz dopolnilnega zavarovanja preliti v javno sfero je po drugi strani zakonsko nemogoče izpeljati. Imamo dva prispevka, prvi se obračunava od bruto plače posameznika in je javen, drugi se obračunava od posameznikove neto plače in je zaseben, tega pa lahko upravljajo zgolj zavarovalnice. Četudi bi država iznašla način, kako ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje in ga prenesti v javno sfero, bi moral ZZZS tudi v tem primeru, če bi se prispevek obračunaval od neto plače, ponovno ustanoviti zavarovalnico in ta bi morala izpolnjevati enake pogoje, kot veljajo za vse druge zavarovalnice na trgu.

Če vas prav razumem, menite, da išče država zgolj načine za pokrivanje luknje, medtem ko se samega sistema zdravstva ne loteva.

Zdravstveni sistem je izredno rigiden. Če bi zbrali vsa sredstva pod okrilje ZZZS, bi imeli monopol, po mojem mnenju pa noben monopol ni dober. Napredek prinaša samo konkurenca, kar velja tako za izvajalce kot financerje. V Vzajemni smo na primer v izrazito podrejenem položaju. Z izvajalci se sami ne moremo pogajati ne o kakovosti ne o ceni zdravstvenih storitev. Pogaja se le ZZZS, mi pa nosimo posledice in to plačujemo. ZZZS se na primer z izvajalci pogaja tudi za storitve, za katere mi plačamo 90 odstotkov cene, kar je nelogično. Če je ZZZS pri tem uspešen in na primer zniža cene zdravil, bomo imele zavarovalnice večje dobičke, kar je za Vzajemno dobro, saj bomo lahko denar na tak ali drugačen način vrnili zavarovancem. A hkrati se vprašam, kaj bi lahko v pogajanjih dosegli sami. Nekdo, ki plača deset odstotkov cene nekega zdravila ali storitve, zagotovo ni tako zainteresiran za znižanje cene, kot smo mi, ki plačamo 90 odstotkov cene. Pogajalci za cene zdravil in storitev bi morali biti vsi plačniki, ne zgolj eden od njih.

Ampak v tem trenutku je denarja v zdravstvenem sistemu preprosto premalo. Gospodarstvo oziroma delodajalci dodatnih obremenitev z zviševanjem prispevkov ne bi prenesli, moč srednjega razreda se znižuje, prebivalstvo pa se stara. Kakšno grožnjo prinašajo demografski trendi dopolnilnemu zdravstvenemu zavarovanju?

Naš sistem deluje po principu vzajemnosti. Mladi in stari, zdravi in bolni, moški in ženske plačujemo enako premijo in mislim, da je to ključ vzdržnosti dopolnilnega zdravstvenega sistema. Da bi preprečili manipulacijo zavarovalnic, je potrebna izravnalna shema, po kateri zavarovalnice z mlajšo strukturo zavarovancev odstopijo del sredstev tistim s starejšo strukturo zavarovancev. Ta sistem je na dolgi rok vzdržen, se bomo pa morali vprašati, kakšne storitve bomo potrebovali za vedno starejšo populacijo. Danes imamo več kot 80 odstotkov vseh sredstev v zdravstvu zbranih na podlagi solidarnosti, kamor štejem tudi dopolnilno zdravstveno zavarovanje, kjer gre za solidarnost med zdravimi in bolnimi, mladimi in starejšimi. Doplačil je za približno 15 odstotkov. Če bi razmišljali, kako znesek doplačil še znižati, bi bila to smer v pravo solidarno družbo. Če bomo razmišljali, kako ta sredstva povečati, se bomo od solidarne družbe oddaljevali. Nujen je čim bolj transparenten sistem in čim bolj transparentna poraba sredstev in verjamem, da deleža doplačil v tem primeru ne bo treba povečevati.

Ravna zdravstveni sistem po vašem mnenju racionalno s sredstvi, ki se stekajo vanj tako z obveznim kot dopolnilnim zdravstvenim zavarovanjem?

Upal bi si trditi, da ne ravna najbolj racionalno z denarjem, a je to že druga zgodba. Verjamem, da je v zdravstvu več močnih lobijev, a racionalna poraba sredstev je zagotovo stvar, ki se je bo treba sistematično lotiti.

O racionalni porabi sredstev v Vzajemni je bilo v zadnjih letih veliko slišanega. Ker prihajate iz Štajerske, se je z vašim imenovanjem na mesto predsednika uprave Vzajemne še okrepilo prepričanje, da je Štajerska gospodarska zbornica kot ena od interesnih skupin prevzela Vzajemno. Po drugi strani je slišati, da ste direktorsko mesto SwatyCometa zapustili zato, ker niste privolili v izčrpavanje družbe. Je denarni tok Vzajemne pod vašim vodstvom varen ali načrtujete kakšne naložbe, ki bi koristile izčrpanim mariborskim podjetjem?

Očitki o povezovanju s štajersko navezo in pretakanju denarja so neresni. Vzajemna bo svoje denarne tokove, naložbeno politiko in drugo upravljala tako kot doslej. Čeprav likvidacija bank ni prijetna, se je ob likvidaciji Probanke in Factor banke črno na belem pokazalo, da Vzajemna z njima nikakor ni povezana, ne glede naložb ali depozitov ne glede denarnih tokov. Ko sem prišel v Vzajemno, sem opazil, da je to podjetje zanimivo za različne interesne skupine. Edina, ki ni nikoli potrkala na vrata, je bila štajerska naveza ali Štajerska gospodarska zbornica. Osebnih interesov zagotovo ne bomo servisirali, zanima nas samo interes zavarovancev.