Degradacija območja z vizijo vodilne zelene destinacije
»Daljnovod bi bil v sorazmerno ohranjeni gozdnati in hriboviti krajini zgornjega Posočja izjemen poseg. Nosilni stebri bi merili 60 metrov v višino, višje od stolpa v Pisi, trasa daljnovoda bi bila široka 50 metrov,« pojasnjuje inženir gozdarstva Edo Kozorog. Vodja lokalne turistične organizacije Janko Humar meni, da bi daljnovod njihovo edinstveno krajino povsem degradiral in uničil strateški položaj območja, katerega vizija je postati ena vodilnih zelenih destinacij v Evropi. »Na izjemno obsežnem območju koridorja trase skozi Posočje bi prebivalcem in obiskovalcem onemogočil vsakršno resno turistično dejavnost. Natančnega predvidenega poteka sicer ne poznamo, ampak ne moremo si ga predstavljati ne na Šentviški planoti, ne na Mostu na Soči, ne čez Široko… Vemo pa, da naj bi trasa daljnovoda prečkala nekdanjo mejo čez Kolovrat, ki je ena največjih turističnih privlačnosti Posočja,« pojasnjuje Humar. Tudi župana Uroša Brežana skrbi poseg v razvojne možnosti in potenciale Posočja, zato predlaga razmislek o alternativnih možnostih, ki ne bi tako grobo posegle v prostor.
Arhitekt Fedja Klavora po pogovoru z energetskimi strokovnjaki dvomi celo o njegovi energetski upravičenosti. Prepričan je, da bi povezava z Italijo, kjer so cene energije višje, dvignila tudi cene v Sloveniji, da presežkov električne energije, ki naj bi jih Slovenija z njim izvažala v Italijo, nimamo in da ključni argument, s katerim Eles upravičuje gradnjo (boljša oskrba severne Primorske z električno energijo), ne vzdrži. »Posočje ne potrebuje velikih moči, za izboljšanje oskrbe severne Primorske pa je prioriteta gradnja oziroma obnova daljnovoda med Divačo in Gorico, ki je v večjem delu že zgrajen,« meni Klavora.
Daljnovod še brez energetskega dovoljenja
V Elesu odgovarjajo, da je mednarodna povezava z Italijo zdaj drugotnega pomena in da bi prvenstveno reševali slab elektroenergetski položaj na severnem Primorskem, ki se napaja le iz ene napajalne točke v Divači. »Katera koli napaka v RTP Divača bi pomenila popoln razpad elektroenergetskega omrežja na celotnem Primorskem. In to se je v zadnjih letih že večkrat zgodilo,« utemeljujejo na Elesu. Dokler daljnovoda ne začnejo umeščati v prostor, se jim zdi prezgodaj govoriti tudi o možnostih delnega vkopa. Eles namreč za omenjeno gradnjo še nima energetskega dovoljenja, zato tudi niso začeli umeščanja v prostor in projekt stoji. Zagotavljajo pa, da bodo, ko bo to treba, preverili vse možne vplive na okolje in še posebno na prebivalstvo. To pa se boji, da bo tedaj že prepozno in »zlobirane« odločitve ne bodo več dopuščale vrnitve.
