»Kar zadeva protipoplavne ukrepe po lanskih poplavah, je občina pristopila k celoviti odpravi posledic, predvsem na občinskih lokalnih cestah, ki smo jih lani in letos večinoma sanirali. Kar pa zadeva dela, povezana z izvedbo protipoplavnih ukrepov na sotočju Savinje in Lučnice, ki so se izvajala letos, je to državni projekt, za katerega je bil že pred tremi leti sprejet tudi državni prostorski načrt (DPN) in v prvi fazi predvideva izvedbo protipoplavnih ukrepov, v drugi pa gradnjo obvoznice. Projekt vodi ministrstvo za kmetijstvo in okolje (MKO), ki zanj tudi pridobiva ustrezna dovoljenja,« zatrjuje župan Luč Franc Rosc. Pravi, da so nekaj dovoljenj pridobili, nekaj pa ne, ker se z lastniki zemljišč, ki nasprotujejo umestitvi obvoznice, še vedno zatika. A dokler obvoznice ne bo, po njegovem mnenju Luče pred poplavami ne bodo varne.
Luče nočejo biti ob obvoznici
»To ne drži, saj obvoznica in protipoplavna zaščita nista medsebojno povezani,« pa županu ugovarja Anton Selišnik, predsednik Združenja za trajnostni razvoj Luč. »Gre za čisti populizem in izkoriščanje poplav na Lučnici leta 1990 za gradnjo županovemu lobiju v prid preveč megalomanske, za naravo in razvoj Luč uničujoče obvoznice ob Savinji. Naj raje sonaravno sanirajo obstoječe nasipe od mostu gorvodno do Mlinščice in z avtohtonimi materiali obnovijo protipoplavno zaščito do jezu na Savinji. Ob tem pa na tem nasipu ni potrebna nobena cesta, saj vendar nočemo biti Luče ob obvoznici,« pravi Selišnik. Strokovnjaki jih, pravi, prepričujejo, da sedanji nasip prepušča vodo, kar pa ne drži, saj je vodo zadržal celo takrat, ko je bil zalit skoraj do vrha. Prav tako naj bi bil novo načrtovani nasip vsaj 20 centimetrov nižji od sedanjega, kar pa bi pomenilo zmanjšanje poplavne varnosti.
»Moti nas tudi, da želijo na nasipu narediti najmanj 2,5-metrsko krono, s čimer solastniki zemljišč ne soglašamo. Zdaj je tu sprehajalna pot in naj tako tudi ostane,« pravi Selišnik, ki opozarja še na nekatere druge nesmotrne poteze občine. Občina bi namreč lahko odkupila hišo, ki je bila naprodaj in je vedno ovirala promet skozi Luče. Namesto tega je odkupila dve drugi, zanemarjeni hiši, ki za reševanje tega problema nista pomembni.
»Na ožino so ljudje v Lučah sicer navajeni, vseeno pa bi bilo bolje, če bi jo odpravili,« še meni Selišnik. In dodaja, da bi obvoznica uničila velik del narave, kar ni v skladu s trenutnimi trendi razvoja turizma in vračanja k naravi. »Prej kot cesto bi potrebovali kolesarsko stezo, saj bi morali ohranjati naravne lepote ,« meni Selišnik.
Da bi čim prej zagotovili poplavno varnost v porečju Savinje, je MKO že aprila lani z Nivo Ekom kot izvajalcem podpisal pogodbo za projektiranje in izvedbo gradbenih del v okviru projekta, ki bi poplavno varnost zagotovilo ne le na območju Luč, temveč tudi Celja in Laškega. Ukrepi na območju Luč so v prvi vrsti namenjeni zaščiti urbanih površin in dolvodno nimajo škodljivega vpliva. »Gradbena dovoljenja za območja v Celju imamo, na območju Laškega in Luč so postopki v zaključni fazi. Na območju Luč je prostorsko umeščanje zagotovljeno skladno z DPN za ureditev regionalne ceste Radmirje–Luče, v okviru katerega se izvaja tudi ureditev protipoplavnih ukrepov. Ker v Lučah civilna iniciativa nasprotuje predlogom ureditve regionalne ceste, se zapleta s pridobivanjem dovoljenj,« priznavajo na ministrstvu. In ocenjujejo, da je iskanje rešitev in dogovorov med civilno iniciativo in lokalno politiko nujno, saj bi le tako do leta 2015 zmanjšali poplavno varnost in regiji omogočili hitrejši razvoj.