Čeprav se je letošnja trgatev v Goriških brdih uradno končala, na najboljših legah Vinske kleti Goriška brda v okolici Neblega in Medane na trsih še vedno zorijo jagode zlate briške rebule. Potrgali naj bi jih v prihodnjih dneh, mošt pa uporabili za novo vino motnik, ki je plod raziskovalnega dela enologa Darinka Ribolice in kletarja Igorja Skubina.
Včasih so motnik pridelovali iz edine avtohtone briške rdeče sorte – črne rebule, ki je skoraj popolnoma izginila iz vinogradov. Na posamezne trse je mogoče naleteti v Kožbanskem kotu in Golem Brdu ob reki Idriji, nekaj primerkov imajo tudi v vinogradu za vinsko kletjo na Dobrovem. Zato pa je črna rebula še vedno dokaj pogosta na italijanski strani Brd (Collio), kjer so jo poimenovali pokalica (škapetin).
Avtohtona črna rebula
Za novodobni motnik sta avtorja uporabila rebulo. »Rebula je namreč tista sorta, ki najbolj posredno govori o Brdih. Je avtohtona in zaradi debelejše kožice tudi primerna za daljšo maceracijo, ki je pri postopku pridelovanja motnika nujno potrebna,« je povedal enolog Ribolica.
Potem ko sta skupaj s kletarjem Skubinom dodobra preštudirala zapise v knjigi Rebula nekoč in danes avtorice Tanje Gomiršek, ki opisuje že skoraj pozabljen način kletarjenja v Brdih, sta se lotila dela. »Sprva je bil projekt namenjen le nama z Igorjem, najinima ženama in ožjemu sorodstvu. Začetki niso bili obetavni, a bila sva trmasta in vztrajala. Krog tistih, ki bi vino lahko poskušali, sva razširila in zdaj, po šestih letih, je primerno, da svoje delo obelodaniva,« sta zadovoljna vinska inovatorja.
Črno rebulo so Brici nekdaj pridelovali po posebnem postopku, ki ga je zadnji zapisal Anton Kamušič iz Vrhovelj pri Kožbani, rojen davnega leta 1908, po njem pa povzel etnolog Pavle Medvešček. »Naši noni so skrbno očiščene in posušene sode dimili s šopkom lokalnih zdravilnih zelišč: z rožmarinom, lovorjem, šetrajem, timijanom in žajbljem. Poleg so dodali tudi smolo divje češnje. Vsa kletarska dela pa so opravili ob stari luni ali v vetrovnem vremenu. Mi smole ne uporabljamo, sode pa z zelišči dimimo dva- do trikrat,« sta pojasnila avtorja motnika, ki ne pričakujeta, da bo vino takoj všeč široki množici: »Vino z dušo je namenjeno meditaciji oziroma uživanju, ki je drugačno od vsakdanjega.«
Tradicija z novimi dognanji
Vino motnik je tudi po besedah direktorja briške kleti Silvana Peršolje edinstveno v več pogledih: »Obuja stara kletarska znanja in tradicijo plemeniti z novimi dognanji. Vino je plod pristne strasti do vina in teritorija, združuje zgodovinsko in etnološko raziskovanje ter enološko znanje, v organoleptičnem smislu pa je nekaj posebnega.«
V vinski kleti Goriška brda so donegovali 900 litrov motnika. Gre za povsem suho vino z nizko stopnjo alkohola. Cena v vinotekah, kjer ga bodo prodajali, bo okoli 25 evrov za steklenico. Strokovnjaki pravijo, da je motnik rezultat dovršenega sloga z izrazito in živahno svežino, značilno za rebulo, ki se prepleta z aromo sredozemskih zdravilnih zelišč. »Motnik je samosvoj in pristen, a brezčasno eleganten in z velikim potencialom staranja,« meni enolog Darinko Ribolica, ki je tudi prepričan, da bo vino živelo od 20 do 30 let brez kakršnih koli posegov.