V prvih osmih mesecih smo program, ki ga plača zdravstvena blagajna, presegli za 415.000 evrov. Pričakujemo, da bo ob koncu leta vrednost opravljenega, a neplačanega dela znašala 700.000 evrov. Lani smo program presegli za milijon evrov. Večina naših pacientov je urgentnih in takega pacienta ne moremo odkloniti. K nam bolnike na zdravljenje pripeljejo iz vse Slovenije in nimamo načrtovanih sprejemov.
Kaj bi bilo treba spremeniti, da bi poslovali brez izgube?Treba bi bilo spremeniti obseg plačanega programa, ki je prenizek. Zakaj je tako, ne vem, saj imamo vsako leto 20 odstotkov presežka pacientov. Predlagali smo tudi, da se spremeni način financiranja oddelka. Naši bolniki so urgentni, plačano bi moralo biti zdravljenje vseh bolnikov z možgansko kapjo in njihovo število ne bi bilo omejeno, tako kot je to na primer pri porodih, presaditvah organov, dializi... Bolnikov z možgansko kapjo pač toliko v Sloveniji je, večina jih gravitira k nam, delamo pa s premalo plačanega programa.
Ste se o tem že pogovarjali s pristojnimi?To smo predlagali že lani v dogovarjanju o splošnem dogovoru o financiranju zdravstvenih storitev za letošnje leto, a nismo bili uspešni. To bomo predlagali spet, ponovno bomo poskusili izpostaviti problem. Če bo treba, tudi javno, da povemo ljudem, da imamo izgubo, zato ker delamo preveč.
Kako Nevrološka klinika krije izgubo, ki jo ustvari oddelek?Tega klinika ne krije, gre v izgubo UKC Ljubljana. Velik del izgube UKC prispevamo prav mi zaradi tega zdravljenja. Na sploh velik del izgube UKC Ljubljana izhaja iz tega, da zdravimo najzahtevnejše paciente v Sloveniji, a ne vem, če se to dovolj upošteva.
Zakaj bolnike z možgansko kapjo iz vse Slovenije vozijo na zdravljenje k vam?Ker imamo kot edina bolnišnica v Sloveniji intenzivno nevrološko terapijo, kjer se zdravijo smrtno ogroženi bolniki, oziroma tisti, ki potrebujejo oskrbo intenzivne terapije, vključno z dihalnimi aparaturami. To so na primer pacienti z možganskimi krvavitvami, bolniki po možganskih infarktih, ko zaradi premalo prostora v možganih pride do prevelike otekline in je treba del lobanje odstraniti, da se možgani lahko širijo navzven. To so tudi bolniki, ki potrebujejo razne kirurške ali znotrajžilne posege. K nam pripeljejo paciente z razpočeno anevrizmo praktično iz vse Slovenije, razen iz mariborske regije, a v UKC Maribor te paciente večinoma operirajo. Mi izvajamo novejši, znotrajžilni način zdravljenja. Tako zdravimo kar 80 odstotkov teh bolnikov, saj se je izkazalo, da je to zdravljenje bolj učinkovito in pušča manj poškodb na možganih. Ekipa, ki jo sestavljajo nevrolog, intervencijski radiolog in anesteziolog, je pripravljena 24 ur na dan, zato lahko v vsakem trenutku, ko pripeljejo pacienta, opravimo poseg.
Koliko pacientov se zdravi na vašem oddelku?Več kot 1800 na leto, vsi z akutno možgansko kapjo, ki se najpogosteje kaže kot možganski infarkt ali možganska krvavitev. Na leto možgansko kap v Sloveniji doživi več kot 4000 ljudi, a jih petina ni hospitaliziranih. Število sprejemov smo na oddelku uspeli zmanjšati za 7,6 odstotka, in to tako, da so manj prizadete paciente zadržali v drugih bolnišnicah – vendar zdravimo več bolj bolnih pacientov. To pomeni, da kljub zmanjšanju števila pacientov nismo nič privarčevali. Pacienti so vedno bolj zahtevni, po drugi strani pa lahko zanje tudi vedno več naredimo. Vaskularna nevrologija je področje nevrološke stroke, ki je reverzibilna; to je ena redkih nevroloških vej, kjer lahko pacienta z ustreznim in pravočasnim zdravljenjem učinkovito pozdravimo. Če paciente z ishemično možgansko kapjo, to je grozečim možganskim infarktom, pripeljejo k nam pravočasno, jih lahko zdravimo s trombolizo in tako lahko velik odstotek teh bolnikov pozdravimo brez nevroloških posledic kapi. Tudi če zaradi prepoznega bolnikovega prihoda pride do možganskega infarkta ali celo do možganske krvavitve, bolniku nudimo, ob drugih načinih zdravljenja, takojšnjo zgodnjo rehabilitacijo, kar mu omogoči, da se lahko po zdravljenju vrne v svoje okolje ali celo na delovno mesto.
Se bo obseg bolnikov, ki jih zdravite, zmanjšal z uveljavitvijo sistema Telekap, ki bo omogočil, da se bodo lahko zdravniki iz devetih regionalnih bolnišnic po televideokonferenci posvetovali z zdravniki na vašem oddelku, kjer bo delovalo republiško središče za Telekap?Število bolnikov se bo pomembno zmanjšalo, saj bomo lahko paciente, ki bodo kandidati za trombolizo, zdravili na daljavo, kar pomeni, da ga bodo lahko ustrezno zdravili v regionalni bolnišnici, kamor sodi. Večina teh pacientov bo zdravljena uspešno ali manj uspešno, a še vedno bolje, kot če bi jih brez te terapije zadržali v domačem okolju oziroma če bi jih vozili v naš center in bi pri tem izgubili dragoceni čas. S Telekapjo bomo tudi identificirali paciente, ki jim lahko pomagamo na našem oddelku z znotrajžilnim ali kirurškim posegom. Te paciente bodo čim prej prepeljali v našo ustanovo. Vedeti moramo, da pri možganski kapi ne gre samo za življenje, pač pa predvsem za invalidnost, ki jo bomo s hitrim in učinkovitim zdravljenjem zmanjšali. Saj kap ni draga, če pacient umre, kap je draga, če preživi.
Zdravstveni svet je financiranje tega sistema podprl pred približno letom dni, zdravstvena zavarovalnica pa je za njegovo izvajanje že zagotovila denar – 303.928 evrov v letošnjem letu. Zakaj se ta projekt še ne izvaja?Sami veste, kako je z javnimi naročili. Javni razpis za tehnološko opremo zaradi pritožbe neizbranega ponudnika še ni zaključen. Mi imamo pripravljen prostor. Kadra – zdravnika, diplomirane medicinske sestre in administratorke, ki bodo sodelovali pri izvajanju projekta, pa še nismo zaposlili. Upamo, da bomo lahko te ljudi zaposlili, čeprav je zaposlovanje močno omejeno. Na seji zdravstvenega sveta minuli četrtek sem predlagala, da se del sredstev, ki so bila za projekt Telekap zagotovljena v splošnem dogovoru za financiranje zdravstva za leto 2013, porabi za izobraževanje zdravnikov urgentnih oddelkov bolnišnic v mreži Telekap, del pa za pokritje presežka našega programa, saj program presegamo zato, ker mreža Telekap še ne deluje. Člani sveta so se s tem strinjali. Zdravstveni svet je tudi predlagal, da se možganska kap plačuje po vsej državi glede na realizacijo, to pomeni, da se plača zdravljenje vseh bolnikov z možgansko kapjo. Seveda se mora s tem strinjati plačnik – ZZZS.
V Sloveniji imajo samo tri bolnišnice posebno enoto za zdravljenje možganske kapi, ob vašem oddelku še UKC Maribor in SB Celje. Drugi problem pri zdravljenju možganske kapi v Sloveniji je, da zelo malo, le tri odstotke bolnikov, zdravijo s trombolizo, zdravilom za raztapljanje strdka v zamašeni žili v možganih, ki lahko zelo izboljša njihove možnosti preživetja in kakovosti življenja.
Morda smo letos ta delež izboljšali za kak odstotek. Računamo, da bomo s Telekapjo ta delež dvignili na 12 odstotkov morda že v prvem letu delovanja. Kasneje seveda še več, saj najboljši centri v svetu zdravijo s trombolizo več kot 30 odstotkov bolnikov z možgansko kapjo. Zdravilo je sicer drago, a je prihranek na račun nižje invalidnosti ogromen. Če bomo s Telekapjo uspeli zadržati pacienta na zdravljenju v regionalni bolnišnici, bo že to neprimerljivo cenejše od zdravljenja v terciarni ustanovi. Privarčevali bomo tudi pri prevozih pacientov v večje bolnišnice. Telekap je tako eden redkih projektov v zdravstvu, kjer bomo denar privarčevali. Ne pa da tako kot danes iz Šempetra, Ajdovščine ali Izole vozijo k nam paciente s helikopterjem, pri tem pa niti ne vedo, ali so kandidati za trombolizo. Pogosto se izkaže, da je bil prevoz bolnika v naš center zaman, ker je bolnik, tudi če je bil kandidat za trombolitično zdravljenje, zamudil čas za izvajanje tega zdravljenja, ki se mora pričeti znotraj 4 ur in pol po začetku znakov možganske kapi. Pri nas se vedno borimo s časom, saj je uspeh zdravljenja bolj uspešen, če bolnika pripeljejo v čim krajšem času.
Enot za akutno obravnavo možganske kapi je v Sloveniji morda premalo. Do leta 2020 želimo narediti mrežo teh enot v vseh devetih bolnišnicah, s katerimi se bomo v Telekapi povezali s pomočjo televideokonferenčnega sistema. Te enote bi ob približno šestih posteljah imele ekipo, v kateri bi delovala vsaj dva žilna nevrologa in rehabilitacijski tim, ki bi ga sestavljali respiratorni in lokomotorni fizioterapevt, delovni terapevt in logoped. Potrebovali bodo tudi kliničnega psihologa in socialnega delavca. V Enoti za možgansko kap v UKC Ljubljana vse te strokovnjake imamo, ob tem da se 24 ur dnevno lahko posvetujemo tudi z zdravniki drugih strokovnosti.
Spomladi letos sem na šoli o možganski kapi slišala, da bi bilo možno v Sloveniji umrljivost za možgansko kapjo znižati za 35 odstotkov, če bi bila ta v vseh regijah tako nizka, kot je v ljubljanski. Kaj lahko naredimo za to? Zgolj projekt Telekap umrljivosti verjetno ne bo zmanjšal.Tako je. Dr. Šelbova iz Inštituta za varovanje zdravja je v študiji ugotovila, da so način življenja in primarna ter sekundarna preventiva v drugih delih države slabši kot v ljubljanski regiji in na Primorskem. V regijah z visoko umrljivostjo zaradi možganske kapi ima več ljudi povišan krvni tlak, popuščanje srca in prekomerno telesno težo. Zato je treba k znižanju dejavnikov tveganja, ki prispevajo k umrljivosti zaradi možganske kapi, pristopiti v sodelovanju z društvi, ki delujejo na tem področju.
