Dekleta, ki se jim je uspelo uveljaviti v sicer za močnejši spol rezervirani karavani formule 1, bi verjetno težko prešteli že na prste ene roke. V tej častitljivi druščini, ki je kljubovala šovinističnim predsodkom, da ženske v svetu bencinskih hlapov nimajo kaj iskati, je bila tudi Maria de Villota. Nekdanjo testno voznico moštva Marussia, ki je bila po lanski grozoviti dirkaški nesreči prisiljena končati obetavno dirkaško kariero, so sorodniki v petek zjutraj našli mrtvo v hotelski sobi v Sevilli.

Preživela hudo nesrečo

Natančen vzrok smrti za zdaj ostaja nepojasnjen, a ker policija v sobi ni našla sledi nasilja ali samomora, se domneva, da je komaj 33-letna de Villotova umrla naravne smrti. Novico so kmalu po tem, ko je odjeknila v javnosti, potrdili tudi njeni svojci, ki so na enem izmed družbenih omrežij zapisali: »Dragi prijatelji, Marie ni več. Tako kot vsi angeli je morala oditi v nebesa. Zahvaljujemo se Bogu, ki jo je dodatno leto in pol ohranil med nami.«

Hčerka nekdanjega voznika formule 1 Emilia de Villote je vrhunec svoje kariere dosegla marca lani, ko se je kot testna voznica pridružila angleško-ruskemu moštvu Marussia. A njenih sanj po preboju med dirkaško elito je bilo konec že po vsega štirih mesecih. Na testiranjih na angleškem dirkališču Duxford je iz nepojasnjenih vzrokov trčila v tovornjak, ki je opravljal nujna vzdrževalna dela ob stezi. De Villotova je v nesreči utrpela grozovite poškodbe, saj je poleg počene lobanje in izmaličenega obraza ostala še brez desnega očesa, posledice tragedije pa je čutila vse do svoje prezgodnje smrti. »Imam glavobole, za katere ne vem, kako dolgo bodo še trajali. Tudi pretirano naprezanje odpade, saj moram paziti na povišan tlak v možganih. Izgubila sem občutek za vonj in okus,« je v svojem prvem intervjuju po nesreči oktobra lani razlagala v Madridu rojena dirkačica.

Nalezljivi optimizem in neverjetna vztrajnost

Kljub travmatičnemu dogodku, zaradi katerega je bila prisiljena končati svojo kariero, volje do življenja ni izgubila. Ravno nasprotno. Trdno je bila namreč prepričana, da jo najlepši trenutki v življenju še čakajo. »Čeprav imam le eno oko, zdaj morda vidim več stvari kot prej. Pred nesrečo je bilo moje življenje tekma s časom, zdaj sem spoznala, da se je treba ustaviti in na stvari pogledati tudi z drugega zornega kota. Želela sem dirkati v formuli 1 in to mi je uspelo,« je dejala de Villotova, ki bi morala v petek v Sevilli predstaviti avtobiografijo z naslovom Življenje je darilo.

Prav po nalezljivem optimizmu in neverjetni vztrajnosti bo svetlolaska, ki je julija letos skočila v zakonski jarem, ostala v spominu večini v formuli 1. Tragična novica o njeni smrti je kljub temu, da so dirkači v oddaljeni deželi vzhajajočega sonca, hitro završala med boksi. »Bila je neverjetna osebnost in velika borka. Imela je ogromno voljo do življenja, po svoji nesreči pa me je trdno podpirala. Tako zelo srečna je bila, da je še med živimi. Bila je neverjetna dama,« je stanovsko kolegico opisala škotska dirkačica Susie Wolff, ki jo številni po de Villotovi vidijo kot najresnejšo kandidatko za vstop v formulo 1.