Časnik New York Times poroča, da je Snowdnov nadrejeni leta 2009 napisal obremenilno poročilo o njegovem ravnanju. Med drugim je zapisal, da je zaznal očitno spremembo v obnašanju in delovnih navadah računalniškega tehnika.
V tistem času se je Snowden pripravljal, da bo zapustil delo za Cio v Ženevi, kmalu zatem je pričel delati za NSA. Kot vse kaže, poročila Cie o Snowdnu, ki mu je pripisalo črno piko, niso posredovali NSA, navaja časnik, ki se sklicuje na dva visoka ameriška uradnika.
To poletje je Snowden medijem razkril vrsto strogo zaupnih dokumentov o nadzoru NSA nad telefonskimi in spletnimi komunikacijami ter vohunjenjem. Obremenilno poročilo se je pojavilo šele, ko so po Snowdnovih razkritjih natančno preučili njegovo zgodovino.
Sicer pa so žvižgaču, ki je zatočišče pred ameriškim pregonom našel v Rusiji, podelili letošnjo nagrado za integriteto v obveščevalnih aktivnostih. Organizacija Projekt vladne odgovornosti je sporočila, da je Snowden nagrado Sama Adamsa prejel na slovesnosti v sredo v Moskvi.
Kot navajajo na spletni strani projekta, je nagrada letno podeljena s strani skupine upokojenih uradnikov Cie članom obveščevalne skupnosti, ki izkazujejo visoko stopnjo integritete. Na podelitvi so bili po navedbah organizacije med drugim prisotni nekdanji visoki analitik NSA Thomas Drake, nekdanji svetovalec za etiko ameriškega pravosodnega ministrstva Jesselyn Radack, nekdanja agentka Fbi Coleen Rowley ter nekdanji analitik Cie Ray McGovern.
Kje se Snowden giblje, odkar mu je Rusija zagotovila začasni azil, ni znano. Tudi organizacija ni razkrila, kje točno v Moskvi se je zgodila podelitev nagrade.
Je pa Radack kasneje povedal, da je Edward videti odlično. "Je osredotočen, artikuliran in natančno spremlja dogajanje, tako v ZDA kot po svetu." "Ljubi Ameriko in želi, da bi se povrnila nazaj k demokratičnim idealom," je še dodal.
V Moskvo je sicer v četrtek pripotoval oče žvižgača, Lon Snowden, ki se želi sestati s svojim sinom. Tudi Lon je poudaril, da ne ve, kje se nahaja njegov sin.
Odbor: Obamova administracija z vojno proti uhajanju informacij škoduje sama sebi
Ameriški odbor za zaščito novinarjev opozarja, da so dejanja administracije predsednika ZDA Baracka Obame proti tistim, ki medijem posredujejo informacije, v popolnem nasprotju z njegovimi predvolilnimi obljubami o odprti in pregledni vladi in škodujejo prizadevanjem ZDA za promocijo novinarske svobode in demokracije po svetu.
Odbor za zaščito novinarjev se ukvarja z državami, kot so Burma, Tanzanija, Iran, Kitajska in podobne, kjer so pravice do informiranja javnosti nekaj, kar še zdaleč ni samo po sebi umevno. Zadnje poročilo o ZDA je odbor pripravil pred 19 leti, ko je šlo za napade na novinarje priseljence, sicer pa se imajo ZDA za svetel zgled novinarske svobode. To je veljalo vse dotlej, dokler na oblast ni prišel predsednik Obama, ki je obljubljal, da bo njegova vlada najbolj odprta doslej.
Dejstva kažejo drugačno podobo, ne glede na uradna zanikanja tiskovnega predstavnika Bele hiše Jayja Carneyja. Administracija republikanca Georgea Busha si je v imenu vojne proti terorizmu prevzela večja pooblastila in povzročila zaskrbljenost med zagovorniki državljanskih svoboščin. Obama je obljubljal, da bo temu naredil konec, vendar ravna povsem drugače.
Poročilo odbora, ki je sestavljeno na podlagi pričevanj 30 izkušenih novinarjev iz Washingtona, opozarja na pregone šestih vladnih uradnikov in dveh pogodbenikov, med njima tudi Edwarda Snowdna, po arhaičnem zakonu proti vohunom za tuje države iz leta 1917. Nekdanji izvršni direktor Washington Posta in avtor poročila Leonard Downie pravi, da se še zloglasni Richard Nixon ni tako obnašal.
