Varovanke Vesne Ojsteršek Drnovšek so izpolnile pričakovanja in obstale v drugi diviziji, kar je trenutni domet ženske reprezentance. Cilj moških je bil preboj v prvo divizijo, a so ga zapravili že z uvodnim porazom proti Slovaški. Uvrstitvi Slovenije sta povprečni in ne pomenita katastrofe, v njiju pa tudi ni presežka. Selektorica, ki je v dvoboju s Slovaško zaradi napačnih navodil Manci Fajmut prejela rdeči karton, je bila z obstankom zadovoljna, manj pa sta jo navdušili zadnji predstavi slovenskih igralk.
Najspodbudnejša vest ekipnega dela je, da se je v zmagoviti ritem vrnil najboljši slovenski namiznoteniški igralec Bojan Tokič. Dobil je vseh šest posamičnih dvobojev in se po slabšem startu v sezono v nemški bundesligi odlično pobral. Sicer je premagoval na papirju slabše tekmece od sebe, kar je v športu obvezna, a še zdaleč ne najlažja naloga. V nadaljevanju evropskega prvenstva bodo na Dunaju posamični dvoboji, v katerih bo Tokič, kot je to običajno že zadnje desetletje, največji slovenski up za vidno uvrstitev, medtem ko med dvojicami skupaj z Janom Žibratom vsaj na papirju nimata veliko možnosti za uvrstitev med dobitnike kolajn.
Glavni presenečenji ekipnega dela sta bili pri moških Rusija in Grčija, ki sta se prvič v svoji zgodovini uvrstili med dobitnike kolajn. Grčija se je celo uvrstila v veliki finale, potem ko je dobila polfinalni triler. Belorusija je namreč vodila z 2:0, a je Grčija na krilih Konstantinosa Papageorgiouja, obrambnega velemojstra Panagiotisa Gionisa (ugnal je Vladimirja Samsonova) in veterana Kalinikosa Kreange naredila preobrat in se celo uvrstila v veliki finale. Ženski finale so sinoči po treh urah in pol boja z Romunkami dobile Nemke, pri katerih za razliko od moške reprezentance glavno vlogo igrajo Kitajke. Nemški moški stroj, ki igra brez prvega zvezdnika Tima Bolla, pa je svojo evropsko premoč pokazal na poti do finala, saj je Nemčija vse dvoboje dobila s 3:0, finale pa s 3:1.
Novost na Dunaju je, da je vodenje Evropske namiznoteniške organizacije prevzel Nizozemec Ronald Kramer, ki je po 17 letih na mestu prvega moža zamenjal Stefana Bosija. Zapuščina Italijana ni spodbudna, zato Kramer napoveduje precej sprememb. »Smo v zelo globoki krizi. Za kandidaturo za mesto predsednika evropske zveze sem se odločil, ker me je ogromno ljudi dobesedno prosilo, naj se odločim za ta korak. Nisem jih želel razočarati, čaka pa me ogromno dela,« so bile prve besede 59-letnega Ronalda Kramerja ob izvolitvi. Že dejstvo, da še vedno ni znan gostitelj prihodnjega EP v namiznem tenisu, pove veliko o tem, na kako nizki točki se je znašel evropski »pingič«.
