Fed je odločitev o zmanjševanju nakupa državnih papirjev prestavil v prihodnost. Na politični strani je konflikt med republikanci in demokrati za nekaj časa zaprl vse neključne državne službe. Še več, spor povzroča tudi možnost tehničnega bankrota ZDA. Še najbolj se to vidi v zvišanju stroška zadolževanja na enomesečni zakladni menici, katere donosnost se je zvišala za 20 bazičnih točk. Na drugi strani so si politiki znižali dolgoročno obrestno mero, saj je 10-letna zahtevana donosnost padla s treh na 2,6 odstotka. Vse to je pesem za ušesa investitorjev v obveznice in vlad držav z zunanjetrgovinskim primanjkljajem, kot so Indija, Turčija in Brazilija.
ECB je spet zaostrila retoriko in nižja obrestna mera je vse bolj verjetna. Inflacija je še vedno nekoliko prenizka in naj bi takšna ostala še nekaj časa. Več napetosti povzročajo pričakovanja o rezultatih obremenitvenih testov. Ti bodo pokazali, kakšne so kapitalske potrebe pri bankah v Evropi. Če je zdaj vloga ECB zagotavljati likvidnost bankam, bo v bližnji prihodnosti imela tudi nadzorno funkcijo. Ne bodo pa zagotavljali kapitala bankam direktno, saj je to naloga lastnikov oziroma države kot zadnjega blažilca.
Ključno v naslednjih dneh bo za Slovenijo omemba »dvojčka« oziroma marca sprejete direktive o poostrenem nadzoru evropske komisije (EK) za državne proračune. Rok za oddajo osnutka proračuna za leto 2014 je 15. oktober. Veliki brat ima čas do konca novembra, da poda svojo oceno. Datum sovpade z objavo bančnih obremenitvenih testov. Omenjeno pa lahko postavi slovenske obveznice v ospredje. Ob morebitni razprodaji bi poostren nadzor omogočal atraktivno naložbeno priložnost.