Koširjeva: Dejstvo je, da je prvi poskus prodaje propadel, a to ni vplivalo na naše poslovanje, še manj na odnose z bankami. To dvoje nam je uspelo ločiti, tako da smo se z Gorenjsko banko uspešno dogovorili tako za kratkoročno kot dolgoročno financiranje.
Korošec: Glede novih kupcev pa smo zadovoljni, saj gre tako za finančne sklade kot podjetja iz branže, 9. septembra se je iztekel rok za oddajo ponudb, prispelo jih je več kot deset tako za skupino kot za posamezne divizije, kar pomeni, da smo zanimivi za tuje vlagatelje. Čeprav nam priprave na prodajo vzamejo ogromno časa, sva zelo zadovoljna, da je uprava vpeta v proces iskanja kupca. Pri izbiri ne bo pomembna zgolj ponujena cena, pač pa tudi strategija razvoja. Predvsem si želimo lastnika, ki bo prepoznal naše potenciale, saj v relativno težkih časih poslujemo relativno dobro. Tu v Begunjah mora ostati proizvodnja, tu mora ostati razvoj. Brez tega Elana ni. Nikoli nismo razmišljali, da bi proizvodnjo zaradi nižjih stroškov selili drugam. Tudi če pustimo čustva ob strani, gre za povsem ekonomske razloge. Prvič je proizvodnja v taki meri avtomatizirana, da strošek dela ne predstavlja velikega deleža, in drugič, take kvalitete, kot jo dosegamo z našimi ljudmi tukaj, ne bi z drugimi mogli nikjer drugje. Skupaj z lastniki smo oblikovali ožji krog potencialnih kupcev, ki jih bomo povabili v podjetje v tako imenovani skrbni pregled. Povabljenih je med pet in deset. To je tudi številka, ki je obvladljiva. Ne morem pa komentirati, ali gre tudi za naše neposredne konkurente.
Ves proces je lažji tudi zaradi odločitve višjega sodišča, da Koržetu ne pripada odškodnina. Še vedno je tu breme domnevne državne pomoči. Kdaj pričakujete, da se bo tokratna prodaja končala?Koširjeva: Gre za dolgotrajen proces, ki se bo končal v prvi polovici prihodnjega leta. Seveda bi bili bolj zadovoljni, če bi našli lastnika za celotno skupino. Glede tožbe Koržeta je pozitivno, da je sodba zdaj pravnomočna, žal pa še ni končana, saj je Korže izkoristil še možnost revizije postopka. Ena od potencialnih obveznosti, ki Elanu ostaja, je vrnitev domnevne državne pomoči, kar pa mi še vedno prerekamo in smo vložili tudi tožbo na odločitev evropske komisije. Je pa ta zadeva investitorjem znana in v samem prodajnem postopku ni bistvena ovira.
Koliko pa je Elan vreden?Korošec: Kolikor je nekdo zanj pripravljen ponuditi. Drugega ne smem reči.
Tako potencialne nove lastnike kot javnost seveda še bolj zanima poslovanje Elana. Zimska sezona je pred vrati, največji del Elana je še vedno izdelovanje smuči. Kako kaže?Korošec: Obseg naročil je od pet do deset odstotkov višji kot lani. Glede na to, da je bila večina Evrope v času, ko smo pobirali naročila, še v zelo nezavidljivem položaju, smo z rezultati lahko zadovoljni. Seveda pa bo za prodajo končnim kupcem bistven začetek smučarske sezone.
Koliko je zalog pri veletrgovcih?Korošec: Zmanjšale so se. Nakopičile so se v sezoni 2010/2011 in so se že lani zmanjšale, tako da so letos trgovci zelo previdno naročali nove smuči. Mi bomo skupno prodali 400.000 smuči.
Koliko še delate za druge blagovne znamke?Korošec: Preveč je dolgoročno škodljivo za Elan, tako da po vrednosti ne več kot četrtino. Prioriteta je bila in vedno bo proizvodnja Elanovih smuči.
Ali z inovacijami še dohitevate konkurenco? Elan je bil na tem področju vedno močan, pa naj bo to pri »izumu« smuči s poudarjenim stranskim lokom ali pa v zadnjih časih s tehnologijo različnih robnikov pri smučki Amphibio. Koliko je še denarja za vlaganje v razvoj in inovacije?Koširjeva: To je sicer težko oceniti, na grobo bi lahko dejala, da tri odstotke prihodkov zimske divizije namenjamo inovacijam in razvoju. Da še vedno vlagamo dovolj, pa dokazujejo nagrade in priznanja, ki jih redno osvajamo tako zaradi inovacij kot zaradi oblikovalskih dosežkov. Ta hip smo najbolj ponosni na nemško nagrado za najbolj inovativno blagovno znamko, ki smo jo dobili v kategoriji športne opreme. Zmagali smo v konkurenci športnih velikanov, kot sta Nike in Adidas. Naš glavni adut tudi za to nagrado je najlažja ženska smučka na svetu. V prodajo gre letos.
Koliko tehta?Korošec: Manj kot povprečna ženska torbica. Stala bo od 350 evrov naprej. Že čez nekaj dni bomo v Portorožu na zares zanimivem dogodku, ki ga ob začetku sezone pripravljamo s smučarsko zvezo, predstavili še eno inovacijo, ki pomeni revolucijo na področju otroških smuči. Za kaj natanko gre, še ne smem povedati, zagotavljam pa, da se bodo otroci odslej veliko lažje in hitreje naučili pravilne tehnike smučanja s poudarjenim stranskim lokom in »pluženja« praktično ne bo več.
Torej boste z vlaganjem v inovacije vztrajali?Korošec: Seveda. Ker na tako zrelem trgu, kot je smučarski, lahko ostajaš konkurenčen in v vrhu zgolj z vedno novimi produkti. Kaj pa imamo na tem področju novega, še ne morem povedati. Vedno izhajamo iz uporabnika in da naredimo smučanje čim enostavnejše in čim bolj zabavno. Z manj napora, več užitka. In kako se smučanja kar najhitreje naučiti.
Je Amerika še vedno najpomembnejši Elanov trg?Korošec: Da, tam dosegamo tudi največjo rast, drugi pomemben trg je alpsko območje, za nas je zelo pomemben japonski trg, zanimivo pa je, da smo na Češkem vodilna blagovna znamka, za nas pa je Češka četrti najpomembnejši trg. V Rusiji imamo desetodstotni tržni delež, nismo pa najbolj prepričani, da bodo olimpijske igre kakor koli vplivale na prodajo. Sicer pa je zahodni del ZDA za smučarijo čisto drug svet. Tam prodajamo te smuči (pokaže na nenormalno široke smuči, s katerimi po celem ali mehkem snegu »plavaš«, op. a.). Z evropskimi ozkimi smučmi tam težko smučaš, ker se ti pogreznejo.
Kaj pa druge divizije?Koširjeva: Inventa, ki dela športno opremo za dvorane, dosega izjemne rezultate. Tudi tam smo lahko uspešni le zaradi inovacij. Zadnji hit so prenosljive teleskopske tribune, ki so prilagodljive glede na posamezen dogodek, kar je zelo pomembno za zahteven nemški trg. Ker pa nismo najcenejši, je domači trg za nas praktično zanemarljiv.
Trg plovil je zadnje čase izjemno padel. To povedo tudi vaši sosedje v Seawayu. Kako kaže?Korošec: Težko je bilo spraviti vse investicije na področju plovil v dober posel. Zato smo začeli izdelovati orodja za izdelovanje delov za vetrne elektrarne. To je bilo enostavno narediti, saj gre za podobne tehnologije, težje pa je bilo dobiti stranke, saj smo na tem področju še neznani. Zelo dobro pa sodelujemo prav s sosednjim Seawayem, pri nas delamo trupe in palube za greenline 33.
Elan je bil v Stenmarkovih časih vodilen tudi v vrhunskem alpskem smučanju. Tega ni več. Prisotni ste le v slovenski reprezentanci, veliko v smučarskih skokih.Korošec: Filip Flisar ima izjemne marketinške učinke. Naredili smo posebno smučko z njegovim zaščitnim znakom – brčicami. Skoki imajo tudi dobre učinke. Po eni strani moramo biti že zaradi tradicije prisotni v skokih, saj je bil ustanovitelj Elana smučarski skakalec, po drugi strani pa je napis Elan med skokom viden izjemno dolgo. Če upoštevamo gledanost novoletne skakalne turneje, je jasno, da moramo zaradi ohranjanja ugleda blagovne znamke vztrajati. Drugače je pri alpskem smučanju. Američani svetovnega pokala ne gledajo. Globoko sem bil pretresen, ko sem enemu največjih trgovcev s smučmi v Severni Ameriki omenil Teda Ligetyja, pa ni vedel, kdo je to. Tam so potrebni povsem drugačni prijemi.
Koširjeva: Ko so pri nas tekme v smučanju, Američani spijo.
In gredo zjutraj na svež pršič na Elanovih smučeh?Koširjeva: Upam, da bo takih vse več.