Stanje ni tako slabo, kot je videti od zunaj. Od šestih izgubljenih posamičnih dvobojev sem jih pet izgubil proti Azijcem. Nekajkrat sem zapravil lepe prednosti. Denimo 9:5 za izenačenje v nizih na 2:2. Ali 5:0 v odločilnem nizu. Ko izgubiš nekaj takšnih dvobojev zapored, začneš dvomiti o sebi. Celo tako močno, da nisi več prepričan o svoji zmagi. Čudni občutki, ki jih nikomur ne privoščim.
Tudi nemška liga je močnejša kot denimo lani...Drži. In to precej. Veliko ekip ima v moštvo »top gune«, ki dobivajo po dve posamični tekmi. V takšnem primeru je zelo težko zmagati. Res je sicer, da mora proti nam vsakdo za mizo pokazati vse svoje znanje, če želi dobiti dve posamični tekmi, toda vseeno je precej igralcev v ligi takšnih, ki so tega spodobni.
Ste si morda želeli, da bi igrali v tako kakovostnem klubu, ki bi kljub vašim slabšim rezultatom zmagoval?V klubu se počutim odlično in nikoli nisem razmišljal, da bi kdo reševal moje poraze. Sem profesionalec, ki sem plačan za zmage. Res pa je, da v nekem trenutku nihče izmed nas ni odstopal. Vsi smo nekako čakali drug na drugega. Kje se je skrival razlog za to, težko rečem. V tej sezoni je kar nekaj sprememb. Apolonia je nov igralec v klubu. Je sicer odličen igralec, ki bo očitno potreboval še nekaj časa, da se prilagodi na novo okolje. Kot veste, imamo prvič, odkar si služim kruh v Saarbücknu, v klubu profesionalnega trenerja. Slobodana Grujića poznam več kot 20 let in s tega naslova bi mi moralo iti le bolje. Včasih smo si morali igralci sami rezervirati letalske karte, imeli smo precej več drugačnih obveznosti, sedaj pa je vse skupaj precej bolj urejeno. Nobene logike torej ni, da smo sezono začeli slabše.
Zadnja zmaga proti Mühlhausnu, ko ste bili s 3:0 boljši od Danca Grotha, vam je vendarle dala nekaj dodatnega zagona, mar ne?Vsekakor. Grujić nam je rekel, naj že nehamo tarnati, kako nam ne gre. Rekel nam je, da smo videti kot jokice. Naj pustimo dušo v ringu, naj bomo moški. In smo bili. Upam, da bo šel po tej zmagi trend klubskih rezultatov navzgor.
Ali evropsko prvenstvo prihaja ob nepravem času?Kar zadeva mene, lahko to potrdim. Po drugi strani sem ga komaj čakal. Predvsem v ekipni konkurenci bom igral proti na papirju slabšim tekmecem, kot igrajo v nemški ligi. Imel bom lepo priložnost, da začnem zmagovati.
Imate kakšne rezultatske cilje?Nisem takšen človek, da bi si jih postavljal. V preteklosti sem večkrat dokazal, da se pod pritiskom dobro znajdem. Upam, da se bom tudi letos.
Koliko je resnice v tem, da ste po poškodbi Aleksandra Karakaševića, s katerim ste osvojili dve kolajni na evropskih prvenstvih, od Poncija do Pilata iskali kakovostnega partnerja za igro dvojic?To drži. Najprej sem potrkal na vrata Tima Bolla, a mi je nemški selektor Jörg Rosskopf odgovoril, da mora Boll igrati z nemškim partnerjem, povrhu pa na Dunaju ne bo tekmoval. Potem je podjetje Tibhar stopilo v stik z Vladimirjem Samsonovom, s katerim imava pri tem opremljevalcu že več let oba pogodbo, a se je Belorus odločil, da ne bo igral med dvojicami. Ko pa sem se zmenil z Aleksejem Smirnovom, se je zataknilo. Rusi so bili navdušeni, da bi igrala skupaj, a sva zamudila rok prijav za en teden. Evropska namiznoteniška zveza ni odstopala od pravil, tako da je dogovor za zdaj padel v vodo. Se pa veselim tudi igranja z Janom Žibratom.
Kako okreva Karakašević?Nekateri pravijo, da se ne bo več vrnil v ring, a on je drugačnega mnenja. Ne spoznam se na poškodbe ahilove tetive, a menda je šlo pri njem za zelo hudo.
