»Ušivost je bila včasih spremljevalka revščine in slabih higienskih navad, danes pa se pojavlja brez pravila in ne izbira glavic glede na standard. Skratka, uši niso sramota, so le nadležna in srbeča nadloga, ki pa jo v šoli lahko odpravimo le s sodelovanjem staršev,« pojasnjuje svetovalna delavka OŠ Bežigrad Polona Droljc.
Z nadležnimi zajedavci na laseh se občasno srečujejo tudi na njihovi šoli. »Zakonitosti v pojavljanju ni, nekaj več možnosti za njihov pojav je v jesenskih mesecih; pogostejše so v nižjih razredih,« je pojasnila. »Na pojav uši nas opozorijo starši, ki so zaznali težavo, mi pa obvestimo starše drugih otrok v razredu in jih prosimo, da ukrepajo v skladu z navodili. Staršem smo zelo hvaležni za skrbno sodelovanje, saj imamo v nasprotnem primeru kot šolski delavci zvezane roke. Lasišč učencev ne pregledujemo, starše pa opozorimo tudi, če opazimo, da se otrok pogosto praska po glavi, ali če opazimo gnide,« je še povedala Polona Droljc.
Podobne izkušnje imajo tudi na OŠ Trnovo, kjer pa se pred dvema letoma, kljub sodelovanju staršev, uši zlepa niso znebili. Zato so se posvetovali s šolskim dispanzerjem, zdravstvenim inšpektoratom in na koncu organizirali še predavanje za starše v razredu, kjer se je problematika stopnjevala. »Zaradi te izkušnje zdaj že na začetku leta prosimo starše za soglasje za morebitno pregledovanje lasišč šolarjev, kar pa je seveda treba narediti dovolj taktno, da nikogar ne spravljamo v zadrego,« je jasna svetovalna delavka Barbara Ogrin. Pravi, da so se takrat naučili, kako lahko najučinkoviteje pomagajo. Zato so šolski delavci pripravljeni tudi na prostovoljno pregledovanje glav. »Najpomembnejše je takojšnje ukrepanje, sodelovanje s starši in doslednost, za predsodke ni prostora, saj uši niso povezane ne s statusom ne higieno,« še pove Barbara Ogrin. Tudi to leto so že zaznali posamične primere uši, enega na šolskem pregledu. Seveda so takoj obvestili starše celotnega razreda.
Vsi so kuharčki s kapicami...
V vrtcu Jelka organizatorka prehrane in zdravstvene higiene Renata Rom Mrcina pojasnjuje, da poleti v vrtcih ni težav in se zajedavci na male glave najpogosteje priplazijo z začetkom šolskega leta. Pogosto se izkaže, da jih imajo istočasno tudi na šoli, ki jo obiskujejo starejši bratci in sestrice. Uši si ne izbirajo glav, čeprav so fantki s kratkimi lasmi pred njimi precej varnejši kot dekleta z daljšimi lasmi, iz izkušenj pove Rom-Mrcinova. »Najlažje je, kadar nas starši takoj obvestijo, da ima otrok uši, in gremo vsi v akcijo, še preden se razširijo. Takoj obvestimo starše te in sosednjih skupin, nevsiljivo pa glavice skozi igro še nekaj dni pregledujejo tudi vzgojiteljice. O tem se s starši dogovorimo že na začetku šolskega leta,« pojasni Rom-Mrcinova. Pravi, da starši največkrat vestno sodelujejo, včasih pa je potreben individualen pogovor, kjer staršem pojasnijo, da je razuševanje njihova dolžnost. Otroka z gnidami namreč ne pošljejo domov, starše pa na to opozarjajo, če je treba, vsak dan znova in o tem vodijo zapisnik sodelovanja s starši. Kot je še povedala Renata Rom Mrcina, šamponi vselej niso tako zanesljivi, kot zagotavljajo. Zato je treba vse gnide z las ročno odstraniti. Če pa se uši že preselijo na več glav in se ušivost v skupini vleče, se s starši dogovorijo za sestanek in skupno akcijo razuševanja na isti dan.
Čeprav otrok z živimi ušmi ne bi smel biti v vrtcu, pa ga tudi domov ne morejo poslati. Zato si v izjemnih primerih omislijo igrice, pri katerih imajo bodisi vsi otroci na glavi rutke ali pa kuharske kapice, saj se otrok ne sme stigmatizirati,« je jasna Renata Rom Mrcina.
V več šolah in vrtcih, kamor smo poklicali, kljub temu da se v vseh enako redno srečujejo z ušmi, niso želeli, da bi jih omenjali v zvezi s to nepriljubljeno in neprijetno problematiko. Na nekaterih se z ušmi spopadajo tudi že v tem letu. Pravijo še, da s starši zvečine dobro sodelujejo in da lahko marsikje otrok, ki dobi uši, ostane dan ali dva doma... »Včasih smo se bali zim, ko so začeli otroci nositi kape. Zdaj pa ni več pravil, pojavijo se lahko kadar koli,« pravijo na eni izmed šol, kjer so se pred dvema letoma tudi zelo težko znebili uši in so že razmišljali o zdravstveni pomoči.
Uši niso nevarne
Naglavne uši niso resen javnozdravstveni problem, saj ne prenašajo nalezljivih bolezni. V večini primerov povzročajo le srbenje lasišča, lokalno draženje in rdečino, pojasnjuje zdravnica Tatjana Frelih z Inštituta za varovanje zdravja RS. Ker povzročajo neprijetno srbenje, se otroci neprestano praskajo, zaradi česar lahko nastanejo opraskanine na koži, ki lahko privedejo v redkih primerih do bakterijskega gnojnega vnetja. Srbenje se ne začne takoj po naselitvi uši na lasišče, temveč šele po imunskem odzivu kože na snovi, ki jih s slino izločajo uši (antikoagulanti, encimi), običajno v dveh do šestih tednih.
»Ušivost ni problem vrtca, šole, ključno vlogo pri odpravljanju ušivosti imajo namreč starši,« poudarja Frelihova in dodaja, da lahko starši, ki ne vedo, kako ukrepati, za pomoč prosijo šolo ali zdravstveno službo, tudi za priporočilo o izbiri sredstva in izvedbi postopka.
Pri uporabi kemičnih sredstev za razuševanje je treba strogo upoštevati navodilo proizvajalca, sicer lahko pride do prekomernega draženja kože, pri ušeh pa se lahko razvije odpornost proti preparatu. Če se pojavi alergija, je treba takoj prekiniti uporabo preparata. Frelihova dodaja, da je za uspešno razuševanje potrebno veliko vztrajnosti, doslednosti, potrpežljivosti in časa. V primeru ušivosti v skupini je ključen dogovor o skupnem in istočasnem ukrepanju.