Nikolaos Mihaloliakos

Od revije do stranke

Voditelj stranke je 55-letni Nikolaos Mihaloliakos, sivolasi mož s temnimi, gostimi obrvmi in očali, ki med govorjenjem rad maha z desnico z iztegnjenim prstom, ko glasno razlaga, da je Grčiji treba vrniti dostojanstvo in samostojnost, jo osvoboditi tujih morskih psov in »očistiti smradu«, kot se je glasil eden predvolilnih sloganov stranke. Mihaloliakos je radikalno razmišljal že od mladih nog. Pri šestnajstih se je pridružil radikalni nacionalistični stranki 4. avgust, poimenovani po datumu uvedbe vojaške diktature leta 1936. Pri devetnajstih se je znašel v priporu zaradi napada na novinarja, tam pa spoznal voditelje vojaških hunt, ki so vladali Grčiji v letih od 1967 do 1974 in pozaprli, mučili ter pobili številne Grke. Izpustili so ga zaradi napak v postopku, nato pa je postal član specialnih vojaških enot in spet končal v zaporu zaradi nezakonite posesti orožja. Tedaj se je začela zgodba z Zlato zoro.

Mihaloliakos je leta 1980 ustanovil revijo Chrysi Avgi ali po grško Zlata zora. Ideja za ime verjetno izhaja iz okultne skupine Hermetični red Zlate zore oziroma iz podatka, da naj bi bil njen član Adolf Hitler. Čeprav skupina zanika nacistično naravnanost, je nekatere podobnosti težko spregledati, od njenega simbola iz antične Grčije, ki spominja na svastiko, do slogana Kri, čast, Zlata Zora. Tudi revija se je sprva naslanjala na ideje nacionalsocializma, a je prenehala izhajati po štirih letih. Potem se je Mihaloliakos pridružil skrajno desničarski Nacionalni politični uniji, nato pa leta 1985 ustanovil Ljudsko nacionalno gibanje Zlata zora.

V mestni svet z nacističnim pozdravom

Stranko, ki se je na političnem radarju začela vidneje pojavljati v 90. letih, so dolgo časa imeli za fašistično organizacijo, ki bi morala biti nezakonita. A nihče je ni jemal prav resno. Kot piše agencija Greek Reporter, so pred krizo nanjo večinoma gledali kot na skupino protijudovskih huliganov in norcev, ki zanikajo holokavst. Ko je prišla kriza, pa je Zlata zora nenadoma postala magnet za manjši del prebivalstva, ki je v obsojanju evropskih ukrepov, domačih in tujih politikov ter priseljencev videl razloge za gospodarski polom. Leta 2010 je stranka dobila sedež v mestnem svetu Aten, kamor je Mihaloliakos vstopil z nacističnim pozdravom. Dve leti kasneje je skozi velika vrata vstopil v parlament.

Grške varnostne službe so delo stranke pozorno spremljale, a po eni od teorij naj bi oblast namenoma stala križem rok in Zlato zoro celo izrabljala za svoje namene, predvsem za netenje neredov med protesti proti varčevalnim ukrepom. Ali je to res, je težko oceniti, če je, pa meče še bolj temno luč na oblasti, saj so lani v državi zabeležili 154 rasističnih napadov, letos pa več kot sto, bolj ali manj pa je znano, da za napadi stojijo privrženci Zlate zore. Lani so zaradi sodelovanja v napadu na osebo pakistanskega rodu v prodajalni kebaba aretirali Mihaloliakosovo 25-letno hčer Uranio.

Potem pa se je 17. septembra zgodil umor protirasističnega raperja Pavlosa Fyssasa, ki je očitno pomenil prestop rdeče črte.

Ko se je izvedelo, da so ga zabodli pred lokalom zahodno od Aten in da je v bolnišnici podlegel poškodbam, se je spet zbudila grška ulica. Tokrat ne zaradi trojke in varčevanja, ampak tako zaradi umora kot širšega razraščanja rasizma in ksenofobije. Naraščati je začel tudi evropski pritisk na grške oblasti. Hannes Swoboda, predsednik skupine socialistov in demokratov v evropskem parlamentu, je dejal: »Če grška vlada in premier Samaras ne ustavita sovražnega početja Zlate zore, bo nesprejemljivo, da Grčija v začetku prihodnjega leta prevzame predsedovanje Evropski uniji (...) Ključnega pomena je, da grška vlada in parlament ... predstavita trdne predloge za končanje nasilnih napadov skrajnežev, vključno z možnostjo popolne prepovedi stranke.« (Umor je ostro obsodila tudi največja Evropska ljudska stranka, le da je obenem socialiste obtožila, da umor izkoriščajo za politično kampanjo proti grški vladi.)

Zaledje Zlate zore tudi v policiji

Grška vlada se je res odzvala z napovedjo, da razmišlja o prepovedi stranke. Prve konkretne korake je storila v soboto, ko je protiteroristična skupina zaradi smrti Fyssasa aretirala nekaj glavnih voditeljev Zlate Zore, vključno z Mihaloliakosom, pri katerem so doma našli orožje, strelivo in gotovino. Obtožila ga je, da pripada kriminalni organizaciji, v rokah naj bi imela dokaze, da so voditelji stranke vedeli za umor, da je Zlata zora delovala po strogi hierarhiji, imela posebne enote za rasistične napade in pripadnike vojaško urila. Za zapahi so se znašli še štirje poslanci stranke in petnajst drugih članov. Prvič po skoraj štiridesetih letih, od konca vojaške diktature, se je tako zgodilo, da je grška policija aretirala kakšnega voditelja stranke in poslance. Policija trdi, da ima moški, ki je zabodel glasbenika, povezave z Zlato zoro, slednja to zanika. Oblasti so sprožile tudi čistko v policiji in tako posredno potrdile trditve o mnogih simpatizerjih Zlate zore v njenih vrstah.

Zlata zora je zagrozila, da bo zaradi ukrepov policije iz parlamenta umaknila vseh osemnajst poslancev. To bi sprožilo posebne volitve v vseh prizadetih okrožjih. Ker pa gre tudi za nekatera največja, bi to lahko sprožilo vladno krizo, če bi zmagala opozicija. Mihaloliakos zato oblasti opozarja, da ima »Zlata zora z možnostjo umika poslancev v rokah orožje, da sproži politični potres. Tisti na oblasti naj se tega dobro zavedajo.« Verjetno tudi se. A če bodo grški voditelji ukrepali tako, kot so v zadnjih dneh, bo to zadnja priložnost stranke in Mihaloliakosa, da zaznamuje politični zemljevid Grčije, oziroma njen labodji spev.