Sem na dobri poti, da uresničim cilje in se uvrstim na OI

Drži. A najpomembnejše je, da sem v njem napredoval. Da verjamem vase, da lahko tudi na največji tekmi posežem po vrhunski uvrstitvi. Glavni razlog, da je jesenski del za zdaj boljši, kot je bil spomladanski, je, da sva z Edijem (trenerjem Kolarjem, op. p.) k pripravi dodala nov trenažni sklop. Sestavo na bradlji sem otežil. Najbolj sem bil vesel in srečen, ko sem jo v celoti izvedel na mednarodni tekmi v Sombotelu. Po prihodu domov sem imel smolo z zdravjem. V nekem trenutku sem bil povsem slaboten in v enem tednu sem izgubil veliko moči. Izkazalo se je tudi, da bi bilo bolje, če ne bi odpotoval na tekmo svetovnega pokala v Osijek. Toda v vsaki zgodbi je nekaj pozitivnega in tako je bilo tudi v tej.

Problem zadnjih sezon je bil, da nikoli nisem bil optimalno pripravljen. Veliko sem bil poškodovan in imel sem veliko poškodb. Pogrešam ritem, ki sem ga imel nekoč, ko sem lahko tekmoval na petih, sedmih tekmah zapored. Zadnje leto in pol sem imel po dve tekmi na polovico sezone. V takšnem ritmu ne morem pokazati tistega, kar bi si želel. Po drugi strani pa mi izvedba, kakršno sem ta mesec pokazal v Sombotelu, vliva upanje. Ko sem sposoben izvesti sestavo s tremi toči, izhodiščno oceno 16,5 in prejeti končno oceno 15,8, je to dokaz, da sem blizu najboljšim. Le ob pravem trenutku moram biti na pravem mestu ter čakati svojo priložnost, da lahko pokažem znanje. Jasno je, da se moja športna pot počasi končuje, a vseeno verjamem, da sem v tem olimpijskem ciklusu še sposoben dosegati vidne in vrhunske rezultate. Verjamem, da bom v trenutku, ko bo najbolj potrebno, izvedel sestavo, ki mi bo prinesla želeno uvrstitev. Zato vztrajam v tem garaškem športu. Moj glavni rezultatski cilj je, da se na svetovnem prvenstvu čez dve leti uvrstim na olimpijske igre. Načeloma sem na dobri poti, da ta cilj tudi uresničim. Tudi moja fizična pripravljenost je precej boljša, kot je bila denimo v spomladanskem delu sezone. Sicer sem nekaj moči z boleznijo izgubil, a še vedno verjamem, da je imam dovolj za uspešen nastop na svetovnem prvenstvu.

Zelo je bila trnova, zavedam pa se, da bo bržčas še. Preprosto sem moral dodajati nove težine in elemente, če želim ohranjati stik z najboljšimi. Poleg spremenjenega pravilnika so me do tega pripeljali mlajši fantje, ki so vse boljši, brezkompromisni. Do lani sem se čudil in spraševal, zakaj me mlajši tekmovalci ne morejo preseči. Potem pa so se nenadoma pojavili mladi Ukrajinci, Rusi in Japonci, ki so začeli z lahkoto in lepo izvajati težje sestave od moje.

Nič kaj dosti. Mladi fantje so samozavestni, močni, skačejo na orodje in izvajajo sestave z izhodiščno oceno 17. Ne verjamem, da jih bo mogoče premagovati z izkušnjami. Morda bi bila moja prednost v tem, da bi znal ob pravem trenutku izkoristiti priložnost, ki bi se mi ponudila. Sami veste, da je vsako prvenstvo razred zase.