Pussy Riot so s flash mobi, nenadnimi in hitrimi vdori na javni prostor, provokativno in javno napadle vladajočo rusko oligarhijo s Putinom na čelu. Njihova zloglasna punk molitev v cerkvi je bila izvrstna priložnost za čiščenje punc iz pete Putinovega režima, kamor so se zarile kot trn. Dvignila se je moralna panika in »huliganke« Pussy Riot so se znašle na listi za odstrel. Proces in kazen sta (bila) del strateškega čiščenja motečih pojavov. Homologizacija ruske družbe se odvija s številnimi zakonskimi ukrepi, s prepovedjo financiranja nevladnih organizacij, prepovedjo tujim homoseksualnim parom in družinam, da bi posvajali ruske sirote, z ukrepi proti priseljencem in prepovedjo homoseksualnosti v javnosti. Iz slednje izvira pobuda za prepoved decembrskega koncerta Eltona Johna v Moskvi. Da gre za vseobsegajočo politično čistko, ki krepi Putinovo agresivnost tudi na mednarodnem prizorišču, se je pokazalo z atraktivno racijo aktivistov Greenpeaca, obtoženih piratstva.
V začetku leta je bil na Sundancu premierno prikazan film Pussy Riot: A Punk Prayer v režiji Mika Lernerja in Maksima Pozdorovkina, ki ga bodo v ljubljanskem Kinu Šiška zavrteli naslednjo sredo, 9. oktobra. Film je skoncentriran na sodni proces, kot je tudi naslovljen v ruščini. S posnetki akcij, hišnih sestankov, na katerih so jih načrtovali, pričevanji njihovih bližnjih, televizijskimi inserti pojavljanja Putina in pravoslavnih poglavarjev in arhivskimi klipi iz sovjetskih časov je britansko-ruski tandem sestavil zgodbo o Pussy Riot. Njeno stvarno nadaljevanje pa je zabeleženo v pismu Tolokonikove. Kdo ve, kaj se dogaja ta hip za zidovi izolirane kolonije v Mordoviji, kakšne grožnje komandir delavnega taborišča pljuva nanjo in njene sojetnice ter kakšne nizkotnosti si privoščijo njegovi podrejeni pri prevzgoji zapornic? Veliki brat tja kamer ne spusti. Kdor ob takšni izpovedi ostane ravnodušen ali se iz tega celo norčuje, česar je v spletnih komentarjih in forumih na pretek, je pravi kader za totalitarne režime.