»Dotok denarja v nove projekte ali za normalno poslovno aktivnost (slovenskih) podjetij se je praktično ustavil že pred petimi leti. Za to, da se vrnemo k rasti, je na eni strani ključno očistiti bilance bank, na drugi strani pa prestrukturirati dolg podjetij, ker sta zadevi povezani,« je dejal Čufer.
Ne vidi potrebe po prošnji za pomoč
Na vprašanje, ali bo Slovenija potrebovala pomoč EU in Evropske centralne banke, je minister dejal: »Za to ne vidim potrebe.« Pravi, da ima Slovenija dovolj sredstev do aprila, ko bo zapadlo 1,5 milijarde evrov dolga, vlada pa bo o novi zadolžitvi razmislila, ko bo vedela, koliko sredstev bo potrebovala za očiščenje bančnega sektorja.
Spomnil je, da je vlada v proračunu že rezervirala 1,2 milijarde evrov za dokapitalizacijo problematičnih bank. Državne institucije imajo na računih državnih bank okoli tri milijarde evrov, kar daje finančnemu ministrstvu možnost, da vsaj del teh depozitov nameni za kapitalske injekcije, je dejal.
Optimističen tudi Jazbec
Po poročanju časnika je optimističen tudi guverner Banke Slovenije Boštjan Jazbec. »Če izločiš ta slaba posojila, če upoštevaš rezervacije in če daš v te banke dodaten kapital, potem ugotoviš, da te številke niso tako visoke,« je dejal.
Vlada in Banka Slovenije končno oceno finančnih potreb za banke pričakujeta do konca novembra. Nato bodo lahko Nova Ljubljanska banka, Nova Kreditna banka Maribor in Abanka Vipa začele s prenosom slabih terjatev na Družbo za upravljanje terjatev bank, piše časnik.
Bratuškova: Rezultati stresnih testov bank morda slabši od pričakovanih
V medijih se je v minulih dneh okrepila bojazen, da bo morala Slovenija zaradi potreb v bankah zaprositi za pomoč iz stalnega evropskega reševalnega sklada ESM. Predsednica vlade Alenka Bratušek je v četrtek dejala, da se vlada z Banko Slovenije pogovarja tudi o možnosti, da bodo rezultati stresnih testov bank slabši, kot se pričakuje. A gre le za pogovore in špekulacije, da bo morala Slovenija zaprositi za pomoč iz sklada ESM, niso potrebne, je povedala.
Bruselj se ne spušča v ugibanja o pomoči Sloveniji in ponavlja znana stališča
V Evropski komisiji so danes v odzivu na ugibanja o pomoči slovenskim bankam iz ESM poudarili, da se nikoli niso in se tudi ne nameravajo spuščati v komentiranje ugibanj v medijih. Njihova stališča so jasna: položaj Slovenije je resen, a obvladljiv, če bodo oblasti ukrepale naglo in odločno; ukrepanje na treh ključnih frontah bodo ocenili to jesen.
»Naše stališče je zelo jasno - ne komentiramo ugibanj v medijih,« je poudaril tiskovni predstavnik evropskega komisarja za gospodarske in denarne zadeve Ollija Rehna Simon O'Connor v odzivu na ugibanja o možnosti programa pomoči za slovenske banke iz evropskega reševalnega mehanizma ESM.
Iz poročanja slovenskih medijev je bilo sicer po navedbah virov pri komisiji razbrati "nasprotujoče si" informacije, češ najprej izjave premierke Alenke Bratušek o preučevanju možnosti prošnje za pomoč za banke iz ESM, ki so bile nato umaknjene. To je treba preveriti in razjasniti v Sloveniji, ne v Bruslju, so pripomnili.
"Stališče komisije o Sloveniji je zelo jasno opredeljeno v priporočilih, ki so jih julija potrdili vsi finančni ministri EU," je sicer še izpostavil O'Connor.
Ob tem so v komisiji še enkrat zavrteli ploščo, ki jo poslušamo že nekaj mesecev: "Izzivi so resni, a položaj je obvladljiv, če bodo oblasti ukrepale naglo in odločno." "Smo v tesnih stikih s slovenskimi oblastmi, podpiramo jih pri uresničevanju priporočil," so še dejali.
Prav tako so v komisiji znova spomnili, da bodo ukrepanje Slovenije na treh ključnih frontah ocenili pozneje to jesen. Te fronte so: fiskalna konsolidacija, strukturne reforme in sanacija bančnega sistema.
V povezavi s prvo fronto v komisiji poudarjajo, da mora Slovenija do 1. oktobra Bruslju pokazati, kako ukrepa za zmanjšanje presežnega primanjkljaja, kar je v skladu s pogoji, ki jih je dobila ob podaljšanju roka za odpravo presežnega primanjkljaja za dve leti.
Na to v komisiji še čakajo, zato je za zdaj tudi "prezgodaj" komentirati slovenski proračun za naslednji dve leti, so pojasnili v Rehnovi tiskovni službi.
Glede druge fronte so v komisiji izpostavili odpravo ovir za rast, še posebej v povezavi s podjetji v državni lasti.
V povezavi s tretjo, najbolj kritično fronto - sanacijo bančnega sistema, pa v komisiji še vedno poudarjajo nujnost "strogega" pregleda stanja bank - tako pregleda kakovosti aktive bank kot stresnih testov, ki bo po njihovih navedbah končan "do decembra".
