95-odstotno prepričani, da je kriv človek
Strokovnjaki so kar 95-odstotno prepričani, da je človek prevladujoči razlog za povišanje temperatur v zadnjih šestih desetletjih, poleg tega pa so s pomočjo več preiskav prišli do boljšega razumevanja podnebnega sistema, posledično pa tudi do boljšega načina analiziranja vplivov povišanih temperatur.
Čeprav se je v zadnjih 15 letih povišanje temperatur ustavilo, pa strokovnjaki menijo, da je to obdobje prekratko, da bi lahko iz njega predvideli kakšen dolgotrajnejši trend, piše v poročilu IPCC. Poleg tega strokovnjaki opozarjajo, da bodo izpusti toplogrednih plinov še naprej povzročali spremembe v celotnem podnebnem sistemu – atmosferi in oceanih, v višajočih se morskih gladinah, topljenju ledu … Da bi se temu izognili, bi morali nujno izjemno zmanjšati izpuste.
Temperature se bodo zvišale do 4,8 stopinj Celzija
Temperature se bodo na svetovni ravni do konca stoletja zvišale od 0,3 do 4,8 stopinje Celzija, morska gladina pa naj bi se zvišala od 26 do 82 centimetrov, kažejo izsledki petega velikega poročila, ki so ga objavili danes v Stockholmu.
Evropa še naprej vodila boj proti podnebnim spremembam
Evropska komisarka za podnebne ukrepe Connie Hedegaard je ob tem dejala, da ne gre za to, ali verjamemo, da se podnebne spremembe zares dogajajo ali ne. Vprašanje je, ali upoštevamo rezultate znanstvenih raziskav.
»Ko bodo vsi znanstveniki s 100-odstotno gotovostjo lahko potrdili obstoj podnebnih sprememb, bo že prepozno. Če bi vam vaš zdravnik rekel, da je 95-odstotno prepričan, da imate resno bolezen, bi takoj začeli iskati zdravilo. Zakaj bi morali sprejeti večje tveganje, ko je na kocki zdravje našega planeta?« se je vprašala komisarka.
Ob tem je poudarila, da bo Evropa še naprej vodila boj proti podnebnim spremembam. »Imamo ambiciozno zakonodajo. Znatno zmanjšujemo emisije, širimo uporabo obnovljivih virov energije in varčujemo z energijo. Pripravljamo se za naslednji korak: podnebne in energetske cilje za leto 2030, ki jih bo Komisija predstavila pred koncem leta,« je izpostavila komisarka in dodala, da bo Evropa še naprej zahtevala več ukrepanja od vseh onesnaževalcev.
Slovenija se je v zadnjih 50 letih segrela za 1,7 stopinje Celzija
Ozračje v Sloveniji se je na državni ravni v zadnjih 50 letih v povprečju segrelo za 1,7 stopinje Celzija, kar je nad svetovnim povprečjem, je danes v Ljubljani izpostavil Gregor Vertačnik z Agencije RS za okolje. Vzhodni del države se je segrel bolj od zahodnega, posamezni meseci pa so dolgoletnega povprečja odstopali tudi za pet stopinj Celzija.
Povprečna temperatura zraka je v Sloveniji naraščala 0,34 stopinje Celzija na desetletje. Se je pa najnižja jutranja temperatura v povprečju dvigala hitreje od povprečne dnevne temperature ter od najvišje dnevne temperature.
Drugod se zvišujejo v času zime, pri nas poleti
V večjem delu sveta so se temperature najbolj zviševale v času zime, medtem ko se V Sloveniji temperatura v zadnjih 50 letih najbolj dviguje poleti. Zime pa so se najbolj ogrele na severovzhodu. Jeseni so bile v obdobju 1961 - 2011 sprva postopno hladnejše, od konca 70. let pa beležijo počasen dvig temperature.
Nobena država ni varna pred tem, je pa velika razlika, kako se lahko države s tem soočajo
Tanja Cegnar z Agencije RS za okolje je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani glede poročila izpostavila, da segrevanje oceanov, ki lahko sprejmejo veliko več toplote kot ozračje, pomeni širjenje vode ter dvig morske gladine in taljenje ledenikov. Vsako leto se soočamo z velikimi odkloni od povprečnih razmer in z velikimi vremenskimi izrednimi dogodki. »Nobena država ni varna pred tem, je pa velika razlika, kako se lahko države s tem soočajo,« je dejala Cegnarjeva.
Pojasnila je, da so se izredni dogodki sicer dogajali tudi v preteklosti, a škode so zdaj bistveno večje, ker se je število svetovnega prebivalstva močno povečalo, imamo veliko več infrastrukture in ker smo se razširili na območja, kjer človeka v preteklosti ni bilo.
Na poročilo se je odzval tudi Greenpeace, ki poudarja, da imamo še vedno izbiro
Kot so zapisali v sporočilu za javnost, so opozorila o pospešenih vplivih podnebnih sprememb resnično zaskrbljujoča.
IPCC predstavi različne možnosti za emisije in z njimi povezanimi vplivi v prihodnosti. Scenarij, v katerem ohranjamo podnebno segrevanje pod 2 stopinji Celzija, predvideva ustavitev rasti emisij iz fosilnih goriv do leta 2020, do leta 2070 pa moramo te emisije popolnoma ukiniti.
»Najpomembnejše sporočilo tega poročila je, da imamo še vedno izbiro,« dodaja Nina Štros, vodja Greenpeace v Sloveniji. »Z nadaljnjim kurjenjem fosilnih goriv lahko še naprej podžigamo podnebne spremembe ali pa izberemo drug pristop in izkoristimo preboj, ki so ga obnovljivi viri energije že dosegli. Branje končnega poročila bo presenetilo marsikaterega slovenskega politika, med katerimi prevladuje občutek, da bodo podnebne spremembe izginile same od sebe. Žal temu ne bo tako,« je še povedala in poudarila, da je čas, da se zbudimo iz triletnega sna in ponovno podnebni politiki dodelimo vlogo, ki jo je v Sloveniji nekoč imela. »Obstaja lepša prihodnost od te, proti kateri gremo trenutno. In lahko je naša, če si tega želimo,« je zaključila Štrosova.
Focus: Logični odziv na poročilo IPCC je takojšnje ukrepanje
V nevladni organizaciji Focus izpostavljajo, da bo lahko preprečimo katastrofalne posledice podnebnih sprememb, in sicer z bistvenim zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov v naslednjih nekaj letih, in potjo v ničnoogljično prihodnost. »Podnebne spremembe se dogajajo, posledice so vse hujše, večino krivde zanje pa nosimo ljudje. Zdaj je čas, da ljudje problem tudi rešimo,« izpostavljajo v Focusu.
Vodja programa Podnebje pri Focusu Urška Žmauc poudarja, da poročilo jasno nakazuje, kaj moramo storiti, da se izognemo katastrofalnim spremembam. Začeti moramo zmanjševati emisije toplogrednih plinov, in doseči bistvena znižanja v prihodnjih nekaj letih. Vse vlade so se strinjale z vsebino poročila, zdaj pa je čas, da v skladu z njim tudi ukrepajo, je dodala.
Ob tem je poudarila da tudi slovenski vladi s tem poročilom zvoni alarm. »Pričakujemo, da bo nemudoma resno pristopila k naslavljanju problema. Program zmanjšanja emisij do leta 2020, ki je trenutno v pripravi, mora zagotoviti, da bo Slovenija k reševanju planetarne krize prispevala svoj pravičen delež,« še dodaja Žmaučeva.
