Rohani je nastopil v popoldanskem času s precejšnjo zamudo, ker so govorniki pred njim, na čelu z ameriškim predsednikom Barackom Obamo krepko presegali odmerjenih 15 minut za nastop. Ahmadinedžad je ponavadi odkorakal iz dvorane, ko je nastopil predsednik ZDA.

Rohani pa tega ni storil. Obama mu usluge ni vrnil, saj ga ni bilo v dvorani. Skupaj z državnim sekretarjem Johnom Kerryjem in veleposlanico pri ZN Samantho Power je bil na bilaterali s palestinskim predsednikom Mahmudom Abasom.

Kritiziral kratkovidne interese vojnih hujskačev v ZDA

Rohani je v svojem »mirovniškem« nastopu pridigal proti nasilju, pozival k strpnosti in razumevanju in sankcije zahodnih držav označil za obliko nasilja.

»Jedrsko orožje in druga orožja za množično uničevanje nimajo mesta v varnostni in obrambni doktrini Irana ter nasprotujejo našim temeljnim verskim in etičnim prepričanjem,« je dejal. Kot je dodal, je zaradi nacionalnih interesov države »nujno, da odstranijo vse razumske pomisleke o iranskem mirnem jedrskem programu«.

V ta namen je Teheran po njegovih besedah pripravljen nemudoma sodelovati v »časovno določenih in rezultatom usmerjenih pogovorih«, s katerimi bi zgradili »medsebojno zaupanje in v polni transparentnosti odstranili obojestranske dvome«.

Izrazil je upanje, da lahko z ZDA pridejo do okvira za urejanje razlik, obenem pa kritiziral kratkovidne interese vojnih hujskačev v ZDA.

Kljub lepim besedam mednarodni skupnosti ni ponudil, da naj pripelje inšpektorje, ki bi ugotovili, da je jedrski program države resnično namenjen le električni energiji in povsem miroljuben. Ton njegovega govora je bil povsem drugačen od govorov svojega predhodnika. ZDA in Izraela ni omenil neposredno.

Iran ni grožnja svetu

Kritiziral je pojave strahu pred islamom, strahu pred šiiti in strahu pred Iranom. »Iran ni nobena grožnja regiji ali svetu, ampak so to tisti, ki ga kritizirajo,« je dejal Rohani, ki je odklonil »naključno« srečanje in rokovanje z Obamo.

Uvodni dan splošne razprave je na ZN minil predvsem v znamenju Sirije. Francoski predsednik Francois Hollande je dejal, da ima njegova država tri zahteve. Najprej to, da mora biti bodoča resolucija Varnostnega sveta ZN takšna, da bo lahko VS ZN kadarkoli odločal o ukrepih, če režim sirskega predsednika Bašarja Asada ne bo držal besede in bo zavlačeval s predajo kemičnega orožja pod mednarodni nadzor.

Druga zahteva je bila, da mora biti resolucija sprejeta v skladu s sedmim poglavjem ustanovne listine ZN, ki omogoča uporabo sile. Zadnja zahteva pa, da morajo odgovorni za uporabo kemičnega orožja odgovarjati. Omenil je tudi »barbarski« napad na nakupovalni center v Nairobiju in malce presenetljivo pozval vse stalne članice VS ZN, da se v primeru množičnih grozodejstev odpovedo pravici do veta.

Reforma VS ZN je bila prisotna tudi v drugih govorih. Čilski predsednik Sebastian Pinera, s katerim se je posebej srečal tudi predsednik Borut Pahor, je stalne članice pozval, naj se vzdržijo uporabe veta v primerih zločinov proti človeštvu, vojnih zločinov, genocida in etničnega čiščenja. »Brez tega VS ZN ne more braniti temeljnih vrednot in načel človeštva,« je dejal.

Gašenje kriznih žarišč v Afriki

Predsednik Mozambika Armando Emilio Guebuza je mednarodno skupnost pozval, naj podpre prizadevanja za gašenje kriznih žarišč v Afriki. Med drugim je pozval k podpori Madagaskarju, kjer deluje slovenski misijonar Pedro Opeka. Madagaskar ima sedaj priložnost za normalizacijo in dokončanje politične tranzicije, je dejal.

Turški predsednik Abdulah Gül je rusko blokado VS ZN glede Sirije, brez neposredne omembe Rusije, označil za sramoto, ki je opogumila vse agresivne režime po svetu. Zavzel se je za ZN, ki bodo sposobni kaznovati storilce surovih dejanj, med drugim pa je kot Rohani, svaril pred nevarnostjo islamofobije kot nove oblike rasizma.

Glavna tema tokratne splošne razprave bi morala biti razvojna vprašanja in med drugimi se jih je dotaknil predsednik Bolgarije Rossel Plevnelijev. Pozval je k prizadevanjem za odpravo revščine, spopadov in za zaščito okolja. Omenil je tudi Sirijo in dejal, da morajo odgovorni za zločine končati pred Mednarodnim kazenskim sodiščem (ICC).