ECB je v letih 2011 in 2012 že izvedla dve obsežni operaciji refinanciranja, v katerih je bankam pomagala z več kot 1000 milijardami evrov triletnih posojil po nizki obrestni meri, ki jih lahko začnejo po letu dni predčasno odplačevati.
Najprej je ECB decembra predlani 523 bankam potrdila za 489 milijard evrov posojil, nato pa v začetku marca lani 800 bankam še za 529,53 milijarde evrov posojil, kar je največja kreditna injekcija ECB v bančni sistem v 13 letih obstoja evra.
Med prejemnicami likvidnostne injekcije so bile tudi Nova Ljubljanska banka (NLB), Nova Kreditna banka Maribor (NKBM), Abanka in Gorenjska banka.
Ker bodo nekatere banke predčasno odplačale posojila, s čimer se bo zmanjšala likvidnost v bančnem sistemu, kar lahko zaostri pogoje na finančnih trgih, se omenja možnost še tretje operacije refinanciranja bančnega sistema v začetku prihodnjega leta.
Draghi je v razpravi s člani odbora Evropskega parlamenta za denarne in gospodarske zadeve tudi opozoril, da se območje evra kljub okrevanju še vedno sooča z velikimi izzivi in da je nevarnost finančne nestabilnosti še vedno velika.
Pri tem je prvi mož ECB članice posvaril, da finančni trgi budno spremljajo vsak njihov gib, zato je izpolnjevanje obljub glede fiskalne konsolidacije, urejanja bančnega sektorja in strukturnih reform nujno.
