Še tretjič letos je le malo manjkalo, da bi vam v čast zaigrali Zdravljico. Ste vsaj malce razočarani?

Nisem razočaran. V finalu sem startal kot zadnji, sicer odlično odpeljal prvi ovinek, a mi je pozneje zmanjkalo hitrosti in me je Danec stisnil ob ogrado. Toda osvojil sem 15 točk, to pa je največ, kar mi je uspelo doslej, zato sem zelo vesel.

Zadovoljstvo, ker ste si tako rekoč zagotovili nastop med elito tudi prihodnje leto, je verjetno veliko.

To je odlično, ponovna uvrstitev med najboljše je bila moj cilj in sedaj bom lahko zadnjo dirko odpeljal sproščeno. Prepričan sem, da lahko posežem visoko, navsezadnje me v skupni razvrstitvi le deset točk loči do četrtega mesta, zato bom visoko motiviran.

Kaj vam še manjka, da bi bili na vsaki dirki med najboljšimi in bi se borili za naslov svetovnega prvaka?

Manjka mi konstanta. Največ težav imam s startom. Vsak dan se učim. Boljši bom samo, če bom treniral, treniral in še enkrat treniral.

Tudi na Švedskem ni manjkalo padcev; padel je vodilni Britanec Woffinden in si zlomil ključnico, Poljak Gollob pa je utrpel pretres možganov. Je pri vas strah prisoten?

Ni me strah, do padcev na Švedskem pa je prišlo zaradi amaterskih napak, takšnih, ki se med profesionalci ne bi smele zgoditi. Res je, da gremo vsi spidvejisti med dirko na nož, toda vemo, kaj delamo. Tudi sam sem v preteklosti imel nekaj poškodb gležnjev, zapestja, pretres možganov, a to je pač neizogibni davek dirkanja. Če se s poškodbami obremenjuješ, je bolje, da nehaš dirkati. To je pač del karavane.

Od leta 2002 kot po tekočem traku osvajate domače lovorike. Mar res v Sloveniji ni nikogar, ki bi dirkal na vsaj približno tako visoki ravni, kot dirkati sami?

Težko komentiram, nam pa manjka več kadrov in selekcije. Občutek imam, da prav vsak lahko vozi spidvej, ker na žalost ni denarja in voznikov, posledica je na primer to, da državno prvenstvo vozimo skupaj s Hrvati. Zdi se mi, da je preveč na jeziku in malo v dejanjih, vse se konča že v prvem lokalu...

Poljska je vaša druga domovina, tam si z dirkanjem služite kruh. So Poljaki res mahnjeni na spidvej?

Niso mahnjeni na spidvej, temveč so z njim obsedeni! Na vsaki dirki se namreč zbere po 20.000 ljudi, kar je kot dan in noč glede na Slovenijo. Seveda je pritisk večji. Ko zmaguješ, si kralj, v nasprotnem življenje hitro postane zapleteno.

Pred časom ste dejali, da boste okvir motorja obesili na klin in končali kariero, ko boste postali svetovni prvak. To še vedno velja?

Tega nisem rekel, je pa to mogoče rekel kdo, ki si tega želi. V življenju in karieri imam natančno določene načrte. Filozofov, ki govorijo o tem in onem, pa je žal veliko.