Izobrazba, zaposlitev, socializacija, voda, elektrika, komunalna infrastruktura. Pojmi, ki so neločljivi del debat o položaju Romov v Evropi – ne nujno v tem vrstnem redu, saj je konec vedno zvezan z začetkom – so bili minuli petek tudi v ospredju razprav na mednarodni romski konferenci v Radencih. Gostje, romski aktivisti, politiki in lokalni birokrati iz dobrega ducata evropskih držav so se pogovarjali v sorodnem jeziku: socialna izključenost Romov od Grčije in Makedonije do Norveške in Velike Britanije to največjo evropsko manjšino vodi v vedno hujše stiske. Obenem z resda vse več uspešnimi posamezniki, ki dosegajo tudi doktorske nazive, se širi spodnji rob, saj vse več romskih otrok drsi (nazaj) v srednjeveške razmere.
Skupen jezik, skupne težave
»Do romunskih in bolgarskih Romov imajo ljudje pri nas velike predsodke,« je rekla Inger Sigfridsson iz Osla. »V prihodnjih dveh letih bo madžarska vlada lahko romska naselja demolirala, če bo hotela,« je napovedal Gabor Beres iz Pecsa. »V Romuniji nas je skoraj tri milijone, največ v Evropi. Romi imajo veliko otrok in to je dobro,« je bil ponosen Bogdan Ciprian. »Ampak Romi imajo tudi veliko problemov.«
Kdor je prisluhnil mednarodnim gostom konference z naslovom Bivanje Romov v Evropi, ki jo je organiziralo murskosoboško društvo Romano Kher – Romska hiša, se je počutil, kot bi poslušal tiste iz svoje države. »Notranja struktura romskih družin razpada,« je opozoril sociolog Branko Novak s policijske akademije v Tacnu. »Romska naselja so že premajhna, nimajo pa možnosti, da bi se razširila.« Kot v Sloveniji tudi naselja po Evropi stojijo na zemlji, ki je nekoč pripadala nekomu drugemu ali pa so jo Romom brez ustrezne pravne obrazložitve dodelile oblasti v nekih drugih časih, ko lastnina (še) ni bila alfa in omega pravnih razmerij. Danes se pojavljajo zahteve po odkupu oziroma legalizaciji, zelo težko pa se kakšno naselje razširi. Nedavno se je v Kočevju širjenju romskega naselja uprlo sedemsto vaščanov. V primerjavi s Slovaško, kjer romska naselja obzidajo z zidom, je takšna peticija videti kot vrhunec demokracije. »Rom, ki hoče nepremičnino kupiti drugje, bo imel velike težave, saj mu je nihče ne bo hotel prodati,« je z izkušnjami s terena nadaljeval Novak. Prenaseljenost ima klasične posledice. »Kriminal med Romi je prisoten bolj kot med večinskim prebivalstvom. Govorim predvsem o jugovzhodni Sloveniji. Če bo stanje takšno kot v Kočevju in Škocjanu, smo lahko zaskrbljeni.«
Slovenska slika je značilna: vsi državni dokumenti, vključno z ustavo, in za državo obvezujoči mednarodni dokumenti za Rome predvidevajo visoko stopnjo zaščite in pozitivno diskriminacijo. Vsaka vlada trdi, da je pripravljena za Rome narediti vse, kar potrebujejo. Vendar se vedno znova (domnevno) zatakne na lokalni ravni. Na Dolenjskem, denimo, se nekatere občine, kjer je položaj Romov najslabši, ne prijavljajo na razpise za urejanje romskih naselij. Tudi če jim država ponudi, da bo stroške ureditve stoodstotno poplačala, občine ne reagirajo. Izkušnje iz Evrope so pač jasne: kdor je kdaj uredil položaj Romov, naslednjič ni bil več izvoljen. Nadežda Bobčeva iz Bolgarije je rekla, da morajo biti župani zelo pogumni, če hočejo kaj narediti. Sovraštvo in predsodki do Romov imajo globoke korenine.
Namesto šotorov vrstne hiše
A, kot je bilo slišati, pogumnih ne manjka. V predstavitvi »dobrih praks« se je izprsil gospod Božo Čorič iz Mostarja, kjer so Romom na mestu, kjer so prej imeli šotore, zgradili šest vrstnih hiš. Še šest jih pravkar gradijo. Enako so storili v severni Bolgariji. »Odkar so Romi dobili podarjeno zemljo, na kateri živijo, bolje skrbijo za svoje domove in plačujejo račune,« je rekla Bobčeva. Na Finskem so Rome naselili v blokovska naselja, med večinsko prebivalstvo, je povedala Ritva Anttonen. Enako so storili v Lizboni. V Veliki Britaniji pa oblasti vsem potujočim Romom namenjajo prostore z vodo in elektriko, kamor lahko parkirajo svoje bivalne prikolice, je povedal »popotnik« Clifford Codona, romski aktivist, ki tudi sam že od rojstva živi v prikolici.
Ob izteku konference so se romologi zazrli v bodočnost. Nekdo je predlagal, naj se Romi zgledujejo po črnskem gibanju pod vodstvom Martina Lutherja Kinga. EU pa naj desetmilijonski romski manjšini dodeli poslanca v evropskem parlamentu.