S prihodom asfaltiranih cest se je življenje na območju Gadove peči precej izboljšalo. Ljudje ostajajo, videti je novogradnje, veliko jim pomeni tudi uveljavitev cvička v širšem slovenskem okolju, ki se kar dobro prodaja in zaradi česar se je več domačinov odločilo tej kmetijski dejavnosti nameniti več časa in sredstev kot nekoč.
Turisti jih počasi že odkrivajo
Zadnja leta iščejo zaslužek tudi v turizmu. Pred dvema letoma je zaživel projekt dežurnih zidanic in hramov, s katerim v svoje okolje vsak konec tedna privabljajo tako domače kot tuje goste. Med zadnjimi prevladujejo tisti, nastanjeni v bližnjih Termah Čatež. Ker želijo na področju turizma stopiti korak naprej, so v Vinogradniško-turističnem društvu Gadova peč pod vodstvom zagnanega Ivana Urbanča zastavili v prihodnja leta segajoče cilje, ko bi med drugim tudi z obnovo precejšnjega števila dotrajanih vinogradniških objektov gostom v svoji sredini omogočili tudi večdnevno bivanje.
Mogoča preureditev zidanic in hramov (v svoji knjigi Zidanice, vinske kleti in hrami jih je podrobno opisal publicist Ivan Kuljaj) je predstavljala jedro letošnjih poletnih delavnic, ki se jih je udeležilo 25 študentov z ljubljanske fakultete za arhitekturo in njej sorodne zagrebške ustanove. Sodelovanje študentov in mentorjev fakultet obeh držav Žive Deu in Dražena Arbutine ima tudi simboličen pomen, saj je delež lastnikov vinogradov v Gadovi peči, ki prihajajo s hrvaške strani meje (ta teče ravno po obrobju območja), celo nekoliko večji od slovenskega. Posebnosti te zanimive podeželske arhitekture so raziskali tudi v sosednji Brezovici, ki jo od Gadove peči loči le globoka grapa, leži pa v sosednji krški občini. Posebno zgodbo predstavljajo sami leseni hrami. Poletni preučevalci njihove arhitekture so jih razdelili na vlaške in kranjske. Vlaški namreč premorejo tudi bivalne dele, sestavni del katerih so manjše krušne peči, zaradi česar je del ogrodja hrama kamnit, medtem ko so slovenski, oziroma kot tam pravijo kranjski, v celoti leseni.
Skrivnostna preteklost vlaških Uskokov
Kot je povedala mentorica študentov ljubljanske fakultete Živa Deu, so študenti izdelali natančne posnetke 15 izbranih objektov ter jim dodali vizijo nadaljnjega arhitekturnega razvoja, saj so mnogi, kot rečeno, potrebni temeljite prenove.
»Kar posebej navdušuje, je dejstvo, da je na tem območju zaradi prometne odmaknjenosti in razmeroma visoke lege vinogradov izvirna arhitektura ohranjena skoraj v 80 odstotkih primerov, medtem ko je drugod v Sloveniji ta že precej zabrisana,« je na nedavni predstavitvi rezultatov delavnic povedala Deuova in dodala, da letošnje delavnice predstavljajo šele začetek raziskovalnega dela na tem področju. V precejšnjo tančico skrivnosti so namreč zavite prav vlaške zidanice. Domneva se namreč, da so jih po letu 1530 začeli graditi Uskoki, imenovani tudi Vlahi, ki jih je v kraje južno od Gorjancev tedaj privabil dunajski dvor, da bi cesarstvo branili pred turškimi vpadi. Vlahi so svoje hrame postavljali na obrobju površin slovenskih vinogradov, njihovi potomci, ki so zvečine pripadniki grškokatoliške verske skupnosti, imajo v Gadovi peči hrame in vinograde še danes. Navzočnost Uskokov v teh prostorih je v svoji knjigi Gorele so grmade odlično opisal pisatelj Anton Ingolič, potrjujejo jo tudi nekateri priimki, kot so Koretič, Herakovič, Kodrič, Stipič, Unetič, Colarič in drugi, ki jih je na območju tega dela Gorjancev skoraj v enakem številu mogoče najti na obeh straneh državne meje.
Študenti so se izkazali
Vsega mesec dni po opravljenem terenskem delu – študent Jernej Lah iz Mirne Peči je bil nad terenskim delom prav navdušen in nam je zaupal, da si takšnih oblik študija še želi, saj na terenu marsikatera snov postane dosti bolj razumljiva kot v predavalnici – se je udeleženec, absolvent Andrej Bučar podpisal pod projektni predlog celovite ureditve in prenove vinskih goric Gadova peč in Brezovica, ki vsebuje tudi tipološki razvoj novogradenj na tem območju. Projekt bodo po besedah brežiške podžupanje Katje Čanžar na občini upoštevali tudi pri izdelavi občinskega prostorskega načrta, pobudnik in gonilna sila projekta Ivan Urbanč pa je prepričan, da bosta Gadova peč in Brezovica po temeljiti prenovi, pri čemer v obdobju do leta 2020 računajo tudi na sredstva evropskih skladov, ravno zaradi svoje posebnosti, izvirnosti, krajinske privlačnosti, ohranjenosti prostora ter ponudbe postali pomemben dejavnik slovenskega turizma. Nekaj podobnega je denimo uspelo Švicarjem, ki so v Val d'Herensu opuščene pastirske objekte – staje za živino – preuredili v privlačno turistično naselje.