Vitali Cebanu, poslovnež iz Moldavije, ki se je v tej državi s Factor banko zapletel v več spornih delniških poslov, je bil tudi eden od dveh kandidatov za dokapitalizatorja banke, ki je od začetka septembra v likvidaciji.
To informacijo so nam včeraj potrdili v Banki Slovenije in družbi ACH, ki obvladuje dobrih 40 odstotkov delnic Factor banke. Cebanu, ki se ukvarja z gradnjo bioplinarn na območju nekdanje Sovjetske zveze, je pred časom obiskal tudi Banko Slovenije. Tam so nam včeraj pojasnili, da je Cebanu »na informativnem razgovoru želel pridobiti informacije o makroekonomskem okolju v Sloveniji«. O naši državi verjetno precej več ve zastopnik drugega nesojenega rešitelja Factor banke, družbe GB Blue Rose Trust Fund s sedežem v ameriški davčni oazi Delaware. To je ameriški državljan srbskega rodu Dušan David Mladen, ustanovitelj Romske gospodarske zbornice v Srbiji, ki se je pred meseci zanimal za nakup Peka. Poleti je kupil tudi večinski lastniški delež murskosoboškega farmacevta Galex, a je delnice že vrnil, saj ni našel denarja za plačilo kupnine.
Pogačar kot Moldavčev »prevajalec«
Zakaj sta se Cebanu in Mladen, ki sta opravila celo skrbni pregled Factor banke, zanimala za lastniški vstop v banko, ki je pred likvidacijo za nemoteno delo potrebovala vsaj 50 milijonov evrov dodatnega kapitala? Po naših podatkih je Cebanu, ki na veliko trguje tudi s kvotami ogljikovega dioksida, Factor banko našel tudi s pomočjo lastnika Rama Investa Igorja Jurija Pogačarja. Ta nam je včeraj pojasnil, da je v stik z moldavskim poslovnežem stopil prek vodilnih v Pinusu, saj se njegovo hčerinsko podjetje ukvarja s proizvodnjo biogoriv. Cebanu ga je prosil, naj se z njim udeleži sestanka v Factor banki. »Tam sem bil kot prevajalec,« je zatrdil Pogačar, čeprav je skoraj hkrati na naslovu Rama Investa Cebanuju dovolil registrirati podjetje VLM Group z lastniki iz Bolgarije.
Zakaj je Cebanu sploh obiskal prostore Factor banke? Kot smo že poročali, je od nje želel kupiti petodstotni paket delnic Moldova Agroindbank (MAID). To mu je pozneje tudi uspelo, in to na domnevno sporen način. Factor banka je namreč delnice MAID prodala Cebanuju, čeprav jih je po pogodbi hranila za nizozemski sklad Adriatic Fund. Ta je zaradi tega proti banki – na podoben način je Cebanuju pomagala tudi pri pridobitvi delnic moldavske banke, ki jih je hranila za CG Invest, nekdanjo Aktivo Naložbe Darka Horvata – že vložila 3,4 milijona evrov vredno odškodninsko tožbo. Po naših informacijah so v Factor banki že februarja s Cebanujem podpisali predpogodbo o prodaji delnic MAID, če Adriatic Fund ne bi izkoristil opcije. Delnice so nato Cebanuju prodali, ker domnevno niso želeli prevzeti operativnih tveganj pri prenosu delnic v Moldaviji. Skoraj hkrati je Factor banka Cebanuju pomagala tudi do delnic moldavske banke, ki jih je hranila za družbo CG Invest, nekoč znano kot Aktiva naložbe Darka Horvata.
Vzajemna pomoč v Moldaviji in Sloveniji?
Prav dejstvo, da je šla Factor banka v dveh primerih močno na roke Cebanuju, daje podatku, da se je poslovnež iz Moldavije zanimal tudi za dokapitalizacijo banke, dodatno razsežnost. Njuni posli namreč časovno skoraj sovpadajo s Cebanujevim domnevnim zanimanjem za vplačilo dodatnega kapitala. Je torej mogoče domnevati, da je Factor banka z razdrtjem »parkirišč« za delnice, ki so močno zanimale Cebanuja, tega skušala privabiti za nova vlaganja? Po prodaji delnic MAID so v Factor banki Cebanuju ponudili, da bi lahko sodeloval pri dokapitalizaciji te banke, so nam potrdili viri. Cebanuju so dovolili tudi skrbni pregled Factor banke, ki ga je zanj opravila finančna družba Grant Thornton iz Chicaga. Pot do prevzema večinskega deleža so mu trasirali tudi lastniki banke, ki so na avgustovski skupščini znižali ceno dokapitalizacijske delnice in si izključili prednostno pravico pri vplačilu.
Toda ne to ne moldavske delnice Cebanuja očitno niso prepričali, da bi se na koncu odločil za reševanje Factor banke. V Banki Slovenije so nam potrdili, da Cebanu ni vložil zahteve za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža v Factor banki, »zato Banka Slovenije ni mogla izvesti presoje primernosti potencialnega investitorja«. Ali je Banka Slovenije z likvidacijo Factor banke morda pohitela tudi zato, ker je ta zanimala le še vlagatelje, znane po praznih obljubah (Mladen) ali z nenavadnimi ozadji (Cebanu), pa za zdaj ostaja neznanka.
