Kot je razvidno iz občinske obrazložitve svetnikom, ki jih bo občina vprašala za sicer nezavezujoče soglasje, se je za sklenitev pogodbe odločila zaradi prednosti, ki naj bi jih prinašal večji oziroma največji lekarniški zavod, kakršen je Lekarna Ljubljana, čeprav se je ta že večkrat, zlasti pod vodstvom bivšega direktorja Marka Jakliča, znašel sredi kritik, da je njegovo poslovanje preveč tržno usmerjeno. Izvajanje lekarniške dejavnosti v obliki koncesije pa se občini, kot so zapisali, ne zdi več smotrna rešitev.
Bi morali objaviti nov razpis?
Takšen manever, tako Lekarne Ljubljana kot občine, se zdi sporen Ani Kobal, direktorici javnega zavoda Kraške lekarne, ki ima v Postojni svojo lekarniško enoto. »Gre za nekakšen obvod zakonodaje,« pravi Kobalova. Zakon o lekarniški dejavnosti namreč pravi, da lekarniško dejavnost opravljajo javni zavodi in na podlagi koncesije zasebnik, pri čemer javni zavod ustanovi občina za opravljanje te dejavnosti »na svojem območju«, javni zavod pa nato organizira svoje lekarne in podružnice »na določenem območju«.
Toda ravno v takšni nejasni zakonski definiciji se skriva možnost, ki sta jo izkoristili občina in Lekarna Ljubljana. Na ministrstvu za zdravje so nam namreč pojasnili, da območje v zakonu ni definirano. »Iz zakona tako lahko sklepamo, da javni zavod ustanovi občina na svojem območju, lekarne pa lahko javni zavod organizira na določenem območju, ki pa ni nujno območje občine, kot ga določajo predpisi, ki urejajo lokalno samoupravo.« Razmerje med javnim zavodom in drugo občino se v tem primeru uredi s pogodbo.
Toda Kobalova hkrati opozarja, da bi lahko boljšo ponudbo od Lekarne Ljubljana oddal neki drug lekarniški javni zavod, a občina ni objavila takšnega javnega razpisa, pač pa razpis za podelitev koncesije, zato je Lekarna Ljubljana v igro vstopila skozi stranska vrata.
Tudi na ministrstvu za zdravje pravijo, »da je občina zavezana, da pri ustanovitvi nove lekarne izvede javni razpis, na katerega se lahko javita tako javni zavod kot zasebni lekarnar. V praksi občine razpisujejo le koncesije za lekarniško dejavnost, ne pa za lekarniško dejavnost v celoti. S tega vidika se krši načelo konkurenčnosti.«
Ob tem je zanimivo, da je Lekarna Ljubljana svojo namero skrivala. Ko smo jo na podlagi neuradnih informacij o njeni potencialni prijavi o tem spraševali še pred zaključkom razpisa, nam je direktor Marjan Sedej jasno dejal, da kot javni zavod nimajo pravne podlage za prijavo na razpis za podelitev koncesije. Ko se je izkazalo, da so prijavo vseeno oddali, pa je dejal, da so z neformalno prijavo le izrazili interes za opravljanje lekarniške dejavnosti na območju občine Postojna.
Dva odstotka v občinski proračun
Kot smo že poročali, občina Postojna utemeljuje, da bi odprtje še ene lekarne v Postojni prineslo konkurenco in skrajšalo čakalne vrste. Njenemu odprtju znotraj Kraških lekarn ali širitvi obstoječe enote pa ni bila naklonjena zaradi razhajanj z drugimi občinami ustanoviteljicami, ki jih občina o svoji nameri ni obvestila, tako kot ni obvestila Kraških lekarn. Lekarna Ljubljana, ki naj bi enoto v Postojni odprla decembra, bo morala v skladu s pogodbo občini nakazati sredstva v višini dveh odstotkov od zaračunane vrednosti storitev, ustvarjenih z izvajanjem celotne lekarniške dejavnosti v poslovni enoti v Postojni, številka pa bo odvisna od prometa, ki se bo razdelil med dve lekarni.