Po ocenah predsednika SD Igorja Lukšiča bodo ministri na popoldanskem posvetu glede proračuna gotovo naredili še kakšen korak naprej. Je pa spomnil, da imajo še deset dni časa, zato dokončnih odločitev danes ni pričakovati.
Ukrepi bodo popoldne na mizi
»Stvari se urejajo, vsi ukrepi bodo na mizi danes popoldne. Vladna ekipa se bo tedaj odločila, kaj bi bilo najboljše in kaj se da narediti,« je v izjavi novinarjem po kolegiju dejal prvak SD. Podobno je odgovoril tudi na vprašanje, ali je med ukrepi še vedno odvzem regresa upokojencem. Tako je vse odprto tudi še glede kriznega davka, ki je po mnenju SD in DeSUS pravičnejši ukrep.
Po Lukšičevem mnenju je na ministrstvu za finance, da upošteva tudi predloge delodajalcev in sindikatov. »To ni nekaj, kar bi prinesli iz onostranstva. Ukrepi so bili že doslej na mizi, nekateri pa so jih pač strnili glede na svoje interese,« je dejal.
Glede ukrepov še neenotni
Stranke si tako še niso enotne glede ukrepov. DeSUS je zaradi morebitnih posegov v pokojnine oz. v regres upokojencev že zaostril razmere v koaliciji. V torek je na seji izvršnega odbora stranke pričakovati tudi razpravo o prihodnosti stranke v koaliciji, kar je verjetno odvisno tudi od izida današnjega srečanja vladne ekipe. DeSUS namreč na posege v pokojnine in odvzem regresa ne pristane.
Po Lukšičevem mnenju ni nobenega razloga za to, da bi DeSUS ali katera druga stranka sedaj zapuščala koalicijo, saj je »vsem jasno, da je treba zagotoviti stabilnost v državi«. »Vse zgodbe v zvezi s proračunom so del procesa, ki pa poteka čisto normalno. Vedno na novo izgleda, kot da bodo neka zaostrovanja povzročila propad sistema, a do tega ne bo prišlo,« je prepričan prvak SD.
Stabilnost je ključna
Po njegovih trditvah sami vedo, da je stabilnost ključna. S tem je odgovoril na vprašanje, ali iz Bruslja prihajajo tudi opozorila, da ni čas za politično krizo.
Prvak DL Gregor Virant in predsednik DeSUS Karl Erjavec pred in po kolegiju pri predsednici vlade izjav novinarjem nista dajala.
Ukinitev škodljivih subvencij
Spletna skupnost za aktivno državljanstvo Tretji člen skupaj s posamezniki in organizacijami poziva vlado, naj v rebalansu proračuna za leto 2014 ukine škodljive subvencije v sektorjih energije, transporta in kmetijstva v višini vsaj 100 milijonov evrov. S tem naj bi ohranili pravice na področju zdravstva, izobraževanja, sociale, kulture, pokojnin.
Poziv izhaja predvsem iz izsledkov publikacije Ukinjanje škodljivih subvencij: uravnoteženje javnih financ s trajnostno vizijo, ki jo je objavila Umanotera. Iz tega je razvidno, da je v letu 2011 znesek škodljivih subvencij v omenjenih sektorjih presegel 500 milijonov evrov.
Avtor poročila Jonas Sonnenschein je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani izpostavil, da sta tudi Irska in Estonija imeli podobne škodljive subvencije, a sta že začeli ukrepati. Poudaril je, da bi z ukrepanjem na tem področju tudi v Sloveniji minus spremenili v plus.
Pokazali na proračunske subvencije
Med škodljivimi subvencijami v Tretjem členu izpostavljajo subvencioniranje cen dizelskega goriva domačim in tujim avtoprevoznikom, subvencije za fitofarmacevstska sredstva, prenizke koncesnine za gospodarjenje z državnimi gozdovi, oprostitev plačila DDV za letalski promet, brezplačno dodeljevanje emisijskih kuponov in druge.
Da poročilo prihaja v pravem trenutku je prepričan tudi ekonomist Aleksandar Kešeljević, ki meni, da so nevladniki na ta način vladi pokazali, kje so še možne proračunske rezerve. Je pa poudaril izjemen pomen prehodnega obdobja pri ukinitvah škodljivih subvencij in možnost prilagoditve. Opozoril je, da morajo biti tovrstni ukrepi vsaj srednjeročni ter da ob menjavah vlade ne smejo biti prekinjeni.
Obdavčimo tudi, kar je slabo
Strokovnjak za javne finance in nekdanji predsednik Računskega sodišča RS Igor Šoltes pravi, da ukinjanje škodljivih subvencij ponuja drugo filozofijo in da poročilo razkriva veliko potenciala, ki ni zapisan. Ob tem je izpostavil pomen davčne reforme - da obdavčimo tudi, kar je slabo. Spomnil je tudi na nepobranih 25 milijonov evrov na področju upravljanja z vodami, kar je ocenil kot neko obliko državne pomoči.
Tretji člen je poziv na vlado naslovil v obliki peticije, ki bo na spletni strani te skupnosti objavljena do četrtka. Ta dan pa jo bodo pred sejo vlade predali predstavnikom vlade. Direktorica Umanotere Vida Ogorelec je poudarila, da se s peticijo mudi, saj bo vlada že 25. septembra predstavnikom Evropske komisije predstavila nov paket ukrepov za konsolidacijo javnih financ. »Škodljive subvencije ne povečujejo le naš monetarni dolg, temveč poglabljajo tudi okoljski dolg,« je opozorila Ogorelčeva.
