Tanja Žakelj je najboljše, kar se je v zadnjem času zgodilo Sloveniji. Globalno. Proizvajalec orodja, zreški Unior, je zadel glavno nagrado, ko je po zaslugi mladega globalnega menedžerja Tineta Mahkovca zadnji trenutek Žakljevo vzel pod svoje okrilje. In Američani, ki za leto 2014 sestavljajo svojo tovarniško ekipo cestnih kolesarjev, so na največjem kolesarskem sejmu v Nemčiji pred tednom ponosno pokazali še od blata in prahu »okrašeno« kolo s štartno številko 1 Tanje Žakelj. Zraven so drugi največji globalni igralci razkazovali eksponate Frooma, Cavendisha, Nibalija, Sagana, Cancellare... Tanjo, ki se ji klanja svet, bi zlahka povezali še v mnoge čudovite zgodbe. Z medicino, na primer, saj jo po tej plati krasi pravljična zgodba. Lepa za ves svet.
A se bojim, da bo njena zgodba ostala neizkoriščena, na obrobju, kot so njene pravljične Ledine. A ne zato, ker njena lovorika UCI nima oblike globusa, a je okrogla kot obročnik, ki se vrti in obrača svet. Ker manjkata trezen razmislek in analiza. O tem, kaj iz tega globalnega sveta je bolj pomembno za nas, Slovenke in Slovence. Denimo, končno bi se bilo treba začeti spraševati, kakšno dodatno vrednost določen športni dosežek ali dogodek prinaša Sloveniji v turizmu, industriji, zdravem načinu življenja ali priliv v proračun. Nalašč za primerjavo je kar formula 1, za katero moramo vsi slovenski porabniki električne energije letno nameniti milijon evrov za odkup televizijskih pravic.