»Pričakujem, da bo odločila predvsem zbranost. Poskušala se bom čim bolj osredotočiti le na svoj nastop, čeprav je to zelo težko, ker se veliko in hitro dogaja.« Tako je pred včerajšnjim dopoldanskim treningom in ogledom proge za sobotni velike finale svetovnega pokala v norveškem Hafjellu razmišljala Tanja Žakelj. To bo dirka dirk, ne samo za dekle iz Ledin, tudi za slovensko (gorsko) kolesarstvo in ves slovenski šport. Žakljeva bo imela le dan pred 25. rojstnim dnem izjemno priložnost, da ubrani majico vodilne v paradni disciplini olimpijski kros in osvoji lovoriko najboljše v sezoni. »Živčna nisem. Malce bolj bom začela razmišljati tik pred dirko, sicer se bom poskušala držati običajnega ritma, čeprav bo malce več obveznosti do medijev. Tudi fantje Tine, Rok, Grega, ki skrbijo zame, ne pokažejo, kako pomemben dan je pred nami,« umirjeno razlaga kolesarka Unior tools teama, kot da ne bi šlo za lovoriko, ki prinaša vpis med večne legende. Od leta 1991 se z zmago ponaša le trinajsterica.
Žakljeva, ki prepričljivo vodilna tudi na svetovni lestvici, ima po petih dirkah, od tega ima dve zmagi, tretje, četrto in peto mesto, 85 točk naskoka pred Čehinjo Katerino Nash, 170 pred Poljakinjo Majo Wloszczowsko in 190 točk pred Italijanko Evo Lechner. Vendar zaradi točkovne lestvice (250 za 1. mesto, 200 za drugo, 160 tretje, 150 četrto... 95 za deseto) je še cel kup kombinacij. »Res je Nasheva tista, ki bi jo morala najbolj paziti, Lechnerjevo in Wloszczowsko pa manj, a kros je tako nepredvidljiv, da ni mogoče ničesar predvideti. Nič ne bom preračunavala. Želim le čim bolj optimalno narediti svoje,« pravi in se spomni na dirko svetovnega prvenstva, ko je zaradi padca izgubila stik z vodilnimi in tudi kolajno. Osvojila je peto mesto, Poljakinja je bila denimo druga, Italijanka deseta in Čehinja šele 18. »Tam dol sem najbolj trpko izkusila pretiravanje samo na enem odseku. Lovila sem Majo, zbranost je malce padla in bila na tleh z okvaro kolesa.«
Na Norveškem, v najbolj znanem kolesarskem parku, kjer se je pred skoraj natančno 20 leti slovensko alpsko smučanje veselilo bronastih olimpijskih kolajn Jureta Koširja, Katje Koren in Alenke Dovžan, jo čaka naravna trasa. »Teren je podoben Pohorju, Rogli. Umetnih ovir ni, le nekaj skal. Če bo deževalo, a za to je po zadnji vremenski napovedi malo možnosti, bo dobra tehnika vožnje prišla bolj v ospredje in bomo imele nekatere nekaj prednosti, a na to se ne zanašam,« samozavestno zatrdi.
Poleg tega meni, da so ji lahko v veliko pomoč tudi tekmice, ki niso več v igri za skupno zmago, a lahko poberejo najvišja mesta, ki so zaradi sistema točk tudi najbolj nagrajena. Pričakuje, da ji bodo pri razpletu lahko najbolj pomagale motivirana norveška veteranka Gunn-Rita Dahle Flesja (svetovni pokal je osvojila med letoma 2003 in 2006) in nova-stara svetovna prvakinja Julie Bresset, morda pa celo Blaža Klemenčič, ki se še vedno lahko z 18. mesta prebije med najboljšo deseterico. Tanje prav tako ne skrbi za formo, saj je s trenerjem Samom Rauterjem vrhunec načrtovala za svetovno prvenstvo in finale. Zadnji konec tedna tudi ni tekmovala, čeprav so jo nekateri pričakovali celo na vzponu na Vršič. »Ne, po vrnitvi iz Južne Afrike sem se raje posvetila treningu. Nič nisem želela tvegati. Tudi zaradi zdravja. Zaradi izrazito suhega zraka, tako v Afriki kot na poti domov v letalu, me je malce skrbelo, da se ne bom prehladila, a je bila skrb odveč. Vse je v redu. Tu na Norveškem je sicer malce hladneje, a tega sem vajena iz Ledin,« se pošali prva dama enoslednic pred odločilno dirko 23. sezone svetovnega pokala, ob tem pa se tudi z medijske in sponzorske plati spretno vživlja v vlogo kraljice. V soboto je lahko dokončno okronana.
