V včerajšnjem članku o težavah z vodo v SNG Opera in balet Ljubljana smo omenili tudi, da v ta javni zavod prihaja novi umetniški vodja za področje opere, Rok Rappl, ki uporablja umetniški vzdevek Rocc. Ravnatelj Peter Sotošek Štular je naši poizvedbi prikimal in napovedal, da bo Rocc delo začel že 1. oktobra. Toda po mnenju poznavalca problematike javnih kulturnih zavodov, ki se je obrnil na nas, imenovanje ravnatelja sploh še ni pravnomočno, zato o umetniških vodjih ne bi smel govoriti, jih napovedovati ali celo izbirati.
V sklepu o ustanovitvi javnega zavoda SNG Opera in balet Ljubljana je namreč jasno določeno, da umetniške vodje (ter vse pomočnike) ravnatelj imenuje na podlagi javnega razpisa po tistem, ko mu svet zavoda določi, katere pomočnike bo lahko imel. Ker ravnateljeva funkcija še ni pravnomočna, svet zavoda pa mu še ni odobril pomočnikov, tudi javni razpis sploh še ni bil objavljen, zato je seveda nenavadno, da ravnatelj »rezultate« razpisa že pozna.
Je mogoče neposredno povabilo?
Ravnatelj Sotošek Štular na ta očitek odgovarja, da res še ni stekel nobeden od formalnih postopkov imenovanja umetniških vodij v SNG Opera in balet in zato na teh položajih za zdaj še ni nobenih sprememb. V Operi pa še dodajajo: »Seveda o potrebnosti posameznih pomočnikov odloča svet, toda glede na izobrazbo imenovanega ravnatelja, ki je pravnik, je pričakovati, da bo svet odločil o potrebnosti pomočnikov tako za področje opere kot baleta. Če pa svet ne bo odločil tako, umetniških vodij seveda ne bo mogoče imenovati.« V Operi tudi pravijo, da bosta oba umetniška vodja imenovana v skladu s sklepom o ustanovitvi, da pa omenjeni sklep glede imenovanja pomočnikov predvideva tudi neposredno povabilo.
Preverili smo 13. člen sklepa o ustanovitvi, ki govori o pomočnikih, vendar »neposrednega povabila« za imenovanje pomočnikov nismo zasledili. Tam piše, da ima lahko zavod pomočnike ravnatelja za vodenje področja opere, baleta, finančno-računovodskih zadev, pravnih, upravnih in splošnih zadev, vodenje tehničnih služb, investicij in investicijskega vzdrževanja. Bistveno pa je, da o potrebnosti pomočnikov za posamezna področja za vsak mandat posebej odloča svet zavoda, pač ob upoštevanju možnosti, da lahko posamezno področje vodi neposredno ravnatelj sam, če seveda ima ustrezna znanja. Ravnatelj si lahko celo nadene naziv umetniškega vodje, če je strokovnjak za operno (ali pa baletno) področje. Izmed naštetih pomočnikov se lahko ravnatelj odloči za največ tri, vse seveda na podlagi javnega razpisa. Sicer pa mandat pomočnikov ravnatelja traja za čas ravnateljevega mandata in se lahko ponovi, medtem ko se delovno razmerje pomočnika ravnatelja sklene za določen čas. Ravnatelj lahko imenuje tudi druge delavce s posebnimi pooblastili v skladu z aktom o sistemizaciji.
Ministrstvo ne vidi problema
Za pojasnilo smo se obrnili tudi na ministrstvo za kulturo. Tam so nam povedali, da ravnatelj Sotošek Štular svojo funkcijo z vsemi pooblastili nastopi 15. septembra, pri čemer morebitna tožba na upravno sodišče ne bi zadržala njegovega imenovanja oziroma nastopa dela. »Ravnatelj je pri izbiri pomočnikov samostojen,« še pravijo na ministrstvu. Sotošek Štular je namreč že v prijavi na razpis za ravnatelja navedel, koga vidi kot bodočega umetniškega vodjo opere oziroma baleta. Pritrdili pa so, da mora ravnatelj v skladu z ustanovitvenim aktom izpeljati javni razpis, vendar tudi na ministrstvu vztrajajo, da mu akt omogoča tudi, da kandidate neposredno povabi. »Svet zavoda odloča o potrebnosti pomočnikov, o sami izbiri pomočnikov pa ne, medtem ko strokovni svet zavoda daje predhodno mnenje k imenovanju,« še pojasnjujejo na ministrstvu.
»V prihodnjih tednih se bom najprej podrobno seznanil z opernimi solisti, umetniškimi telesi in njihovim delom,« pa napoveduje bodoči umetniški vodja Rocc. »Aktualna sezona bo dokončana še po zamislih dosedanjega umetniškega vodje, hkrati pa že načrtujemo sezoni 2014/15 in 2015/16, kjer se že ponujajo tudi prve možnosti mednarodnih koprodukcij.« Štiriintridesetletni Rok Rappl je po maturi na bežigrajski gimnaziji odšel študirat na Janáčkovo akademijo glasbenih in gledaliških umetnosti v Brno, kjer se je kot prvi Slovenec doslej poglobil v operno režijo. Pozneje se je odločil še za podiplomski študij scenografije na visokih šolah za oblikovanje in umetnost v Zürichu (Švica) in Offenbachu na Majni (Nemčija). Psevdonim Rocc je spomin na Marijo Mrázkovo, njegovo profesorico igre in učiteljico življenja. Rocc je kot režiser, scenograf in kostumograf oblikoval okoli 20 opernih predstav – v Narodnem gledališču v Brnu, Narodnem gledališču v Ostravi (tam med drugim tudi Wagnerjevega Lohengrina), Pragi, v Bergnu (Norveška) ter Rigi. Z ljubljansko opero je Rocc že sodeloval, in sicer s Tochovo Princesko na zrnu graha (2003), s Haydnovim Apotekarjem (2009) ter Šavlijevim Pastirjem (2010); zanimivo je še. da je v sezoni 2007/2008 deloval kot operni dramaturg in asistent režije v SNG Maribor. V zadnjem obdobju je bil namestnik umetniškega direktorja in dramaturg Opere Narodnega gledališča v Brnu, med letoma 2009 in 2011 je bil nato tam umetniški direktor Opere, med letoma 2011 in 2013 pa umetniški direktor Državne opere v Pragi, ki se je januarja 2012 združila z Opero Narodnega gledališča v Pragi.