Deset prihodov in osem odhodov (vse v tuje klube) je bilanca prestopnega roka pri prvakih iz Velenja. Vodenje Gorenja je od Branka Tamšeta prevzel Ivan Vajdl, ki za razliko od predhodnika ne more računati na Bezjaka (Magdeburg), Dolenca, Gabra (oba Montpellier), Melića (PSG), Gajića (Tremblay), Puclja (Eisenach), Miklavčiča (Dinamo Minsk) in Bajrama (Winterthur). »Želimo ostati v slovenskem vrhu, ne glede na rekordno število sprememb v ekipi. Poleg domačih tekmovanj nas čaka še Evropa, kar bo zaradi dolgih in napornih potovanj velika obveznost. V domači ligi bo potrebno na vsaki tekmi iti na polno, da ne bo negativnih presenečenj,« napoveduje Ivan Vajdl, deseterico okrepitev pa sestavljajo Šoštarič, Oštir (oba Maribor), N. Cehte (Krško), brata Burić (Borac Banjaluka), St. Skube (Trimo), Papež (Krka), M. Nosan (Ribnica), Vrečar (Slovenj Gradec) in Bećiri (Kozala).
»Gorenje, Celje Pivovarna Laško in Maribor Branik so tri ekipe, ki izstopajo od preostale deveterice. Vse tri so kakovostno izenačene, zato se nikakor ne strinjam z napovedmi, da je Celje favorit številka ena. Drži, da smo od vseh treh daleč najmanj spreminjali igralski kader, a smo izgubili izkušenega Toskića, tako da nam je od izkušenih ostal le Žvižej. Imamo bolj ali manj le mlade in neizkušene fante, ki bodo za nameček zaradi lige prvakov igrali v ritmu sobota-sreda-sobota. Na naš dosežek v dolgi in naporni sezoni bodo vplivale poškodbe, potovanja, utrujenost, športna sreča...« ocenjuje trener Vladan Matić. Pivovarji so poleg Sviša najmanj kadrovali: odšla sta Toskić (Vardar) in Mačkovšek (Hannover), Perić je končal kariero, edini novinec pa je Hrvat Slišković (Nexe Našice).
Po četrtem mestu v minuli sezoni je Maribor Branik najobsežneje kadroval, saj je štajersko prestolnico zapustilo enajst igralcev, vanjo pa jih je prišlo devet. »Liga bo ne glede na osip igralcev in zmanjšanje klubskih proračunov še naprej kakovostna, zanimiva in atraktivna, zato je malodušje nesmiselno. Pri igralskem kadru smo skušali najti pravo razmerje med kakovostjo in ceno. Ali bomo konkurenčni Velenjčanom in Celjanom, je težko reči, a sem prepričan, da smo v primerjavi z minulo sezono naredili vsaj pol koraka naprej,« meni trener Marko Šibila, ki je pred četrto sezono na mariborski klopi ostal brez Pešića (Meškov Brest), Oštirja, Šoštariča (oba Gorenje), Tarabocchie (Azoty Pulavy), Mirkovića (Vojvodina), Mlakarja (Karlalidh), Špendeta (Krka), Pučnika (Trofaiach), Svaline, Šimiča in Kranjca. A iz propadlega Cimosa so prišli Vran, Poklar in Hrastnik, med okrepitvami pa velja omeniti še Malinovića (Borac Banjaluka), Jamnika (Ribnica), Fidela (Izola)...
Trimo je izgubil tri nosilce igre (St. Skube/Gorenje, Paladin/Emsdetten, Nemčija, Aguirrezabalaga/Csurgo, Madžarska), ob 30-letnici delovanja pa je zmanjšal proračun za člansko ekipo in povečal sredstva za mlajše selekcije. Trener Roman Šavrič napoveduje boj za končnico za prvaka, a opozarja, da ne bo tragedija, če tega ne bodo dosegli. Novomeška Krka je izgubila nekaj pomembnih igralcev (Papež/Gorenje, Flajs/Sevnica, Leban/Ribnica, Vrbinc/Loka, Fink/Ribnica, Erčulj...), a je dobila kopico kadetskih in mladinskih reprezentantov (Suholežnik, Špende, Zaponšek, Borovnik...). »Lani smo bili šesti in lepo bi bilo ponoviti dosežek ali ga celo preseči. Tihi cilj je peto mesto, a ne bo katastrofa, če bomo kakšno nižje,« se zaveda trener Slavko Ivezič, ki opozarja na slabe pogoje za delo: vse klubske selekcije imajo dnevno na voljo le dva termina po uro in pol.
»Naš cilj je iz sezone v sezono enak – obstati v prvi ligi. Če se bo ponudila priložnost za kaj več, jo bomo zgrabili z obema rokama. V prvo ekipo želimo pripeljati čim več mladih fantov iz lastne šole,« pravi Saša Prapotnik, ki je trener Jeruzalema Ormož (z vmesnimi prekinitvami) že dvanajst let, v tej sezoni pa bo v njegovem moštvu kar sedem igralcev, mlajših od 20 let. Ribnica Riko hiše želi po lanskem sedmem mestu z novim trenerjem Robertom Begušem narediti korak naprej. Beguš ima med 17 igralci kar 14 Ribničanov (prišla sta Leban in Fink iz Krke, odšli pa Nosan, Čemas, Rutar in Jamnik), prvič po desetih letih pa v klubu ni nobenega tujca.
Sviš iz Ivančne Gorice je v minuli sezoni dosegel največji uspeh v klubski zgodovini (uvrstitev na sklepni turnir četverice v slovenskem pokalu), trener Roman Zarabec (zamenjal je Gorazda Potočnika) pa ima v ekipi, ki je doživela minimalne spremembe, kar pet levičarjev. V Izoli so se dogovorili, da bodo igralci do novega leta (dokler ne bodo dolgovi poravnani) igrali zastonj, trener Borut Hren (sočasno je tudi tajnik kluba) pa bo imel na voljo kar pet krožnih napadalcev. Sevnica in Krško bi morala po minuli sezoni izpasti iz prve lige, a sta zaradi bankrota Cimosa ter odpovedi Šmartnega, Dola in Slovenj Gradca ostala v njej. Sevničani so zabeležili po šest prihodov in odhodov igralcev, kariero pa je končal izkušeni Aleš Sirk, ki je zdaj pomočnik trenerja Iztoka Godca.
Pri Krčanih so po trije igralci prišli in odšli, klub je denarno saniran, v igralskem kadru (povprečna starost dobrih 19 let) pa kar devet fantov obiskuje fakulteto. Slovan se je vrnil v prvoligaško druščino, kluba ni zapustil nihče, na Kodeljevo pa je prišlo kar šest okrepitev (Vuglač/Balingen, Čemas/Ribnica, J. Dobelšek/Cimos, Lazović/Vardar, Kastelic/CPL in Župič/Maribor). »Osnovna cilja sta dokončna sanacija kluba in obstanek v ligi. Na Kodeljevo želimo vrniti gledalce, potihoma pa računamo na preboj med šesterico,« ocenjuje trener Gregor Cvijič, ki je poleg predsednika Luka Goriška (član zlate Slovanove generacije) najzaslužnejši za ponovno rojstvo nekdanjega velikana, v katerem je vlogo športnega direktorja prevzel Stane Ostrelič.
