»V podjetju omogočamo zaposlenim delo od doma, vendar pa je to z vidika delovanja ekipe primerljivo z učenjem valčka prek Skypa. V živo je pač učinkoviteje.« Tako je pred dnevi o možnosti, da sodelavci delajo kakšen dan tudi zunaj svoje službene pisarne oziroma doma komentiral Tilen Travnik, vodja projektne pisarne podjetja Domenca Labs. Zato lahko sodelavec dela od doma le, če se tako dogovori s celotno ekipo, ki dela z njim pri projektu.
Travnikovo razmišljanje in delovanje podjetja Domenca Labs s svojo prakso potrjuje tudi Peter Ladić, direktor Intere, večkratne finalistke Dnevnikovega izbora najboljših zaposlovalcev Zlata nit. »Delo od doma sicer vpliva na delovanje ekipe, vendar ne nujno negativno. V primerih, ko so posamezniki pred težkimi izzivi in potrebujejo največjo koncentracijo, je domače okolje, odsotnost zunanjih vplivov in motenj lahko ključni dejavnik pri reševanju zapletenih nalog. Nenehna razdrobljenost ekipe bo na dolgi rok vplivala na slabše delovanje skupine, zato je treba določiti jasne meje, kdaj in pod kakšnimi pogoji se dela od doma, kdaj pa je treba biti prisoten na delovnem mestu z ekipo. Tako se ohrani njena homogenost, obenem pa se posameznikom, ki so produktivnejši doma, omogočijo optimalni pogoji.«
Naklonjeni delu od doma, če je to usklajeno z ekipo
V Interi omogočajo delo od doma vsem zaposlenim, ki to želijo. Tehnologija jim namreč omogoča, da imajo dosegljivo vso potrebno infrastrukturo ne glede na lokacijo. Člani ekipe lahko delajo od doma dva dni na teden, po svoji izbiri, vendar morajo to vnaprej napovedati. Temu so prilagodili tudi sistem merjenja učinkov, ki je v celoti osredotočen na doseganje ciljev oziroma rezultatov. Delo od doma sicer prakticirajo zadnjih osem let, obliko pa prilagajajo glede na pretekle izkušnje.
»Prepričani smo, da ustvarjalnega procesa ni možno uokviriti v čas od–do, ampak da različni ljudje različno funkcioniramo čez dan. Delo od doma in prosta izbira delovnega časa omogočata, da se nalog lotimo takrat, ko smo na vrhuncu z energijo. Druga prednost je povsem praktična – prihranek časa. Prevoz v službo in iz nje zahteva precej časa, kar pa v primeru dela od doma odpade. Tretja prednost je izboljšana komunikacija. Ker nismo v istem prostoru, se ne moremo 'motiti' med delovnim procesom, vse pomembne informacije pa toliko bolj natančno posredujemo v elektronski obliki,« poudarja Ladić.
Ogrožena pripadnost timu
In opozori na slabosti. Stalno delo od doma lahko hitro poruši homogenost ekipe in zniža pripadnost. Zato je treba redno vzdrževati fizične stike, imeti kolegije, debate in se tudi drugače družiti. Druga slabost stalnega dela od doma je lahko pomanjkanje motivacije, ker zaposleni ni deležen tistih majhnih opazk, pohval, ki se dogajajo v prostoru z več ljudmi, ni vključen v manj pomembne izzive in ni del dinamike v prostoru. V prvi vrsti morajo biti jasno določena pravila in vpeljane učinkovite metrike. Zelo pomembno je tudi zaupanje med vodstvom in zaposlenimi. Vodstvo mora zaupati zaposlenim in vedeti, da delo ne bo nič slabše opravljeno, če zaposleni ne sedi v istem prostoru, po drugi strani pa se morajo tudi zaposleni jasno zavedati svojih odgovornosti.
Tilnu Travniku pritrjujejo tudi v Helli Saturnus. »Vedno bolj namreč ugotavljamo, da je največkrat učinkovitost komuniciranja ter vzpostavljanje medsebojnih odnosov za uspeh projektov ali posameznih nalog ključnega pomena. Na dolgi rok delo od doma prinaša družbeno odtujenost. V Helli je delo od doma sicer pogosto, vendar na tak način dela mo le v nujnih primerih: dežurstva, službena potovanja, bolniški dopusti... Gre za situacije, ko gre za časovno stisko ali 'ozko grlo' z zmogljivostmi, in oseba, ki mora delo opraviti, ni prisotna v podjetju. Sicer pa je vse skupaj precej odvisno od vrste dela, ki ga zaposleni v podjetju opravlja,« pojasnjuje Beti Zupan, direktorica kadrovsko pravnega sektorja.
Druženje zagotavlja dodano vrednost
Po njenem mnenju seveda so prednosti, kot na primer manjša izguba časa na poti do dela, mirnejše ali manj stresno delovno okolje, lažje usklajevanje nekaterih obveznosti in podobno. Zaposleni v IT-oddelku lahko ob primerni infrastrukturi od doma opravi veliko dela, saj gre največkrat za področja, ki jih lahko sam popolnoma obvladuje. »Na drugi strani pa so določene službe, v katerih je sodelovanje med sodelavci obvezno in bi delo na domu pomenilo dodatne obremenitve in stroške. Trenutno omogočamo našim sodelavcem delo od doma bolj po potrebi, glede na vsebino dela in situacijo posameznika, kot redno obliko dela pa te možnosti se nismo vpeljali, pojasnjuje Beti Zupan in poudarja: »Ob tej sicer zanimivi obliki dela ne smemo izgubiti dodane vrednosti, ki jo prinašajo mreženje, družbeni stiki, neformalen prenos znanja in ustvarjanje skupne kulture.«
Tudi v Bolhi omogočajo delo od doma, vendar morajo zaposleni in vodstvo uporabljati pri tem zdravo mero razuma. Ko je predsednica uprave ameriškega giganta Yahoo! v začetku tega leta ukinila večino privilegijev dela od doma, je njena poteza med zaposlenimi dvignila kar nekaj prahu, spomni na odmevnejši primer Maruša Grah. »Navsezadnje gre večinoma za tehnološko, programersko delo, ki se brez težav opravlja od doma, kajne? Če na to odgovorim s primerom iz našega podjetja: član razvojne ekipe, ki bi večinoma delal od doma, bi zamudil redne dnevne operativne sestanke, ne bi bil na tekočem s podrobnostmi pri projektih, v katere je vpleten, in ne bi mogel izkoristiti bližine svojih sodelavcev za hiter posvet, nasvet ali pomoč. Pri nas je delo izrazito timsko, kar pomeni, da je v projekte in naloge vpletenih več oddelkov in je pretok informacij med njimi nujen. Ravno pravočasen in nemoten pretok informacij je ključnega pomena v tehnoloških podjetjih in takšne narave dela se zavedajo tudi naši zaposleni, zato prošenj po delu od doma ni veliko. Tiste, ki so, pa z veseljem odobrimo, saj vemo, da naši sodelavci čutijo odgovornost do svojega dela in delajo od doma predvsem takrat, ko s tem še bolj pripomorejo k delovnemu procesu.«
