Stečaj letalske družbe Linxair je neizbežen. Če ga ne bo predlagala letos na novo imenovana direktorica Barbara Podlogar, nekdanja prokuristka razvpitega Oriona, bo to storil koroški poslovnež Janko Zakeršnik.
Ta je Linxairu za nakup letala leta 2008 posodil štiri milijone dolarjev, od katerih jih je podjetje vrnilo le dva milijona, na preostalem znesku pa je bila v korist Zakeršnikovega podjetja Eurocity vknjižena zastavna pravica. Predlog za stečaj Linxaira je Zakeršnik oziroma njegovo podjetje Eurocity vložilo že lani, pozneje ga je umaknilo, zdaj pa o njem ponovno razmišlja. Njegov odvetnik Vladimir Bilić je dejal, da se jim v zadnjem letu ni uspelo dogovoriti o poplačilu dolgov.
Čeprav je Linxair zagotovo zrel za stečaj, je eden od njegovih lastnikov Nikola Mušić (prek podjetja Ganamm), do letošnjega leta direktor podjetja, dejal, da »v tem trenutku še ne vemo, ali in kdaj bomo razglasili stečaj podjetja«. In to kljub temu, da ima Linxair od lanske pomladi blokirane transakcijske račune, iz javno objavljenih bilanc za leto 2011 pa je razvidno, da je dolgoročno plačilno nesposoben in posledično insolventen. Že leta 2011 je namreč izguba tekočega leta bistveno presegla polovico osnovnega kapitala, te izgube pa ni mogoče pokriti v breme prenesenega dobička ali rezerv. Mušić je dejal, da lanskih bilanc niso oddali, ker je finančnik in računovodja podjetja konec minulega leta prekinil delovno razmerje, drugega, ki bi bil usposobljen za pripravo zaključnega računa, pa zaradi položaja Linxaira in pomanjkanja financ niso mogli dobiti. Koliko znašajo celotni dolgovi Linxaira, Mušić ni želel razkriti, iz bilance stanja za leto 2011 pa je razvidno, da so tega leta znašale 46 milijonov evrov.
Po naših informacijah naj bi se v Linxairu z bankami dogovarjali, da bi upravljanje edinega letala, ki jim je še ostalo, prevzelo podjetje Ikar AP, ki ga vodita dva pilota. Toda Mušić trdi, da to ne drži. Temu naj bi nasprotoval tudi Zakeršnik, ki ima poleg bank na letalu vknjiženo zastavno pravico.
V nezavidljivem položaju pa je tudi družinsko podjetje Mušićevih Ganamm. Od vsote vseh sredstev v višini 26 milijonov evrov je imelo podjetje konec lanskega leta manj kot odstotek lastniškega kapitala. Čisti prihodki od prodaje Ganamma so se lani znižali skoraj za tretjino, na 2,5 milijona evrov. Medtem ko je podjetje, ki ima prav tako od lanske pomladi blokirane transakcijske račune, leta 2011 doseglo 80.000 evrov dobička, je lani pridelalo 325.000 evrov izgube. Aleš Mušić, eden od lastnikov Ganamma, je dejal, da je podjetje v preteklosti dokončalo več uspešnih gradbenih projektov, toda zaradi krize so pri nekaterih projektih nastopile težave. Pri tem je poudaril, da se Ganamm trudi reševati težave s ciljem, da se izogne stečaju.
Kljub finančnim težavam, s katerimi se spopadajo, pa v družini Mušić na čelu z očetom Gojkom prek lani ustanovljenega podjetja Vepa pripravljajo megalomanski projekt. Gre za gradnjo vetrnega parka Senožeška brda, kjer naj bi v prihodnjih petih letih postavili 40 vetrnic. Na začetku avgusta je Gojko Mušić pojasnil, da so pridobili dovoljenje za postavitev vetrnic z močjo 120 megavatov že lani jeseni. Projekt, ki ga bodo gradili po etapah, je sicer vreden več kot 120 milijonov evrov.
Po Mušičevih besedah jih je k projektu povabil prvi ustanovitelj in idejni oče projekta Anton Korošec. Ta je 35-odstotni lastnik podjetja Supernova, ki obvladuje 30-odstotni lastniški delež Vepe. Ker so projekt ocenili kot dober in ker imajo v družini izkušnje tako na področju inženiringa gradbenih projektov kot tudi pri umeščanju objektov v prostor, so se mu pridružili. Pri tem je Mušić poudaril, da je bila Vepa ustanovljena izključno za projekt vetrnega parka in se ne povezuje niti z Ganammom niti z Linxairom.