Davčna inšpektorica Tekavčičeva je opravila davčni nadzor Kudićevega podjetja Maxicom za leti 2007 in 2008. Sicer ni pregledala vseh računov, ampak le določene, v glavnem tiste, ki so se nanašali na večje zneske. Za december 2008, na katerega se nanaša obtožba, se je za neverodostojnega izkazal en pregledan račun, ki ga je tudi Kudićev Maxicom ING izstavil Maxicomu za storitve, ki niso bile opravljene. Inšpektorica je sicer podvomila še o računu ali dveh, ampak v tem primeru neopravljenih storitev ni mogla dokazati. Zakaj natanko prej omenjenega računa ni priznala, se Tekavčičeva ni spomnila, je pa povedala, da gradbeni dnevnik, ki ji ga je izročil davčni zavezanec, storitev ni potrjeval. Kudić sicer zatrjuje, da ni šlo za fiktivni račun, pač pa za plačilo za dela na gradu Podvin pri Radovljici, kjer je imel v najemu restavracijo.
Obtoženemu tožilstvo očita tudi pranje denarja, češ da je od 345 tisoč evrov nakazal 230 tisočakov na račun Maxicoma, od tega pa 218 tisoč evrov na račun Adnana Kantarevića, direktorja podjetja Darlej Kovinarstvo. Kantarević je že na predobravnavnem naroku priznal, da je za Kudića v avstrijski banki »opral« skoraj 194.000 evrov, zaradi česar je bil obsojen na deset mesecev »vikend zapora«. Včeraj so zaslišali Darjo Košiček z ljubljanske davčne uprave, ki je opravila pregled družbe Maxicom ING. Dejala je, da je bilo z Maxicomom ING povezano podjetje Darlej tipično slamnato podjetje. Maxicom ING je uveljavljal njihove fakture, ki so se izkazale za ponarejene, šlo je za visoke zneske, storitve po teh računih pa sploh niso bile opravljene. Podrobneje Košičkove o tem niso zasliševali, ker se je inšpekcijski nadzor nanašal na leto 2009 in ne na obdobje iz obtožbe.
Spomnimo, da so pred časom kriminalisti Kudića ovadili zaradi več kot 50 kaznivih dejanj. Sodna preiskava za večino teh primerov sploh še ni bila opravljena, Kozinova obtožba je torej le majhen delček veliko širše »zgodbe«. Kudić je bil namreč lastnik številnih podjetij, ki naj bi od leta 2008 ustvarjala na desetine milijonov evrov prihodkov, po mnenju preiskovalcev pa je bil njihov izključni namen prikazovanje medsebojnih fiktivnih poslov, na podlagi katerih je nato od dacarjev zahteval vračilo DDV. Po nekaterih podatkih naj bi mu na tak način uspelo iz državnega proračuna izmakniti več kot pet milijonov evrov.
