Z 212 na 120 občin

Potem ko so Virantu zeleno luč za projekt reorganizacije občin dali predsedniki koalicijskih strank, se bo v naslednjem koraku minister odpravil še v poslanske skupine in skušal podporo dobiti še med poslanci. Kot je Virant danes vnovič poudaril, je projekt reorganizacije zelo koristen in nujen. Po pripravljenem predlogu občine ne bi smele imeti manj kot 5000 prebivalcev, tako bi imeli namesto današnjih 212 po novem okoli 120 občin.

Kar se tiče prihrankov pri reorganizaciji občin, Virant ocenjuje, da bi z združevanjem občin privarčevali 100 ali več sto milijonov evrov. "Čisti prihranek, če črtamo plače županov, podžupanov in nadomestila mestnim svetnikov v teh občinah, ki bi se združevale, bi znašal deset milijonov evrov. Če pa gledamo celotni učinek racionalizacije, pa mislim, da gledamo znesek v velikosti 100 ali več sto milijonov evrov," je za Kanal A povedal Virant.

Notranji minister je dejal, da bi bil poglavitni kriterij enostavno število prebivalcev. Pri tem je zatrdil, da "nihče ne bi ostal brez občine, samo združevale bi se". Virant je poudaril, da projekt reorganizacije ni proti prebivalcem manjše občine. Ob tem je opozoril, da male občine kar četrtino sredstev porabijo za režijo, se pravi za birokracijo. Pri združevanju pa bi ostalo veliko več denarja za razvoj, je dodal Virant.

Preberite še: Gregor Virant bi vzel podeželju in dal mestom

Opozicija ob napovedi namere za zmanjševanje števila občin opozarja, da so številne občine nastale na podlagi referendumov, torej volje ljudi. Vse tri opozicijske stranke, torej SDS, SLS in NSi, nameri nasprotujejo in vladno koalicijo pozivajo, naj od nje odstopi.

V SDS, kjer so našteli, da bi se po teh merilih ukinilo 112 občin, so ocenili, da bi se po ukinitvi občin razkorak med središčem in ostalimi deli države še povečeval. Kot je njihov poslanec Tomaž Lisec izpostavil na današnji novinarski konferenci, »bi ta brezidejna koalicija izbrisala številne občine« zgolj na podlagi števila občanov, brez finančnih in organizacijskih analiz. »In po mnenju koalicije bi to očitno rešilo našo državo,« je dodal Lisec, ki je za Viranta dejal, »da očitno postaja minister za antilokalno samoupravo«

Vlada nima stika z realnim dogajanjem

Po Liščevih besedah pa vlada nima stika z realnim dogajanjem, predvsem v bolj odročnih krajih. Tudi vodja poslanske skupine NSi Matej Tonin je na novinarski konferenci spomnil, da so občine, zlasti manjše, nastajale predvsem tam, kjer so bili kraji pozabljeni od centrov moči. Občine danes predstavljajo glavno gonilo razvoja, saj so praktično edine, ki še investirajo v infrastrukturo, je poudaril vodja poslancev NSi.

Tako Lisec kot Tonin tudi opozarjata na občine, ki so bile ustanovljene na podlagi referendumov. Njihova ukinitev pa bila po besedah Lisca nedopustna, saj bi pomenila teptanje volje ljudi. Če so občine nastale na podlagi referendumov, potem po mnenju Tonina ni druge opcije, kot da se na enak način razpustijo, česar pa Tonin ne pričakuje. »Gre za všečen ukrep brez kakršnih koli pozitivnih učinkov«, je še ocenil.

Nezadovoljstvo in razočaranje

V NSi tako pozivajo vladno koalicijo, naj odstopi od namere in si prihrani eno dodatno fronto, »ki je v tem trenutku resnično ne potrebuje«. Po njegovem ta korak namreč ne bi rešil slovenskih javnih financ, lahko pa prinese veliko nezadovoljstva in razočaranja.

Če vlada meni, da sedanja lokalna samouprava predstavlja prevelik strošek, jim Tonin predlaga, naj občine spodbujajo, da vzpostavijo skupne občinske uprave ali pa naj gre v zmanjševanje glavarine, ki jo občine dobivajo za svoje delovanje.

Vladni napadi na podeželje

Za enakomernejši razvoj cele države je treba po Liščevih besedah vzpostaviti takšne pristope, ki bodo vsem delom države zagotavljale enake izhodiščne možnosti razvoja. Po njihovem mnenju bi morali na občine prenesti več ali pa morda vse pristojnosti, ki jih sedaj izvajajo upravne enote. Spomnil je tudi, da bi za večjo porazdelitev državnih virov morali vzpostaviti pokrajine.

Predlog sprememb zakona o financiranju občin, ki vsem občinam jemlje skupno okoli sto milijonov evrov, pa je Lisec označil za še enega v vrsti vladnih napadov na podeželje.

»Koalicijske kravje kupčije«

Pri napovedani »revoluciji financiranja občin« pa je po mnenju predsednika SLS Franca Bogoviča povsem jasno, da gre za »koalicijske kravje kupčije v prvi vrsti na račun podeželja, torej na račun preprostih in delovnih ljudi«.

Poteza vlade, ki izkazuje željo po popolni centralizaciji in uničevanju podeželja, pa po Bogovičevi oceni lahko pripelje vlado do moderne formule varčevanja: »ukinitev vseh občin in ohranitev zgolj ene - Ljubljane, ki jo bo, kot doslej, skupaj z državo Slovenijo vodil isti gospod, naravnost z ljubljanskega magistrata,« so še zapisali v SLS.