Kot sta predsednika vlad povedala na skupni novinarski konferenci po dvostranskem srečanju na Bledu, kjer se je Letta udeležil blejskega strateškega foruma, sta "odprla kar nekaj tem", predvsem pa sta poudarila pomen konsolidacije javnih financ v obeh državah. Letta je pri tem pohvalil reformna prizadevanja Slovenije in dejal, da bi velike napore morala priznati tudi Evropa in da bo Italija Slovenijo podprla.
"Treba bo tudi poplačati trud držav. Ne le, da so soočene s težkimi ukrepi, ampak jih je treba potem tudi politično nagraditi," je dejal italijanski premier in dodal, da "si želi več solidarne Evrope".
Glede spornega projekta izgradnje kopenskega plinskega terminala v Severnem Jadranu oz. projekt Žavlje, ki mu Slovenija zaradi negativnih vplivov na okolje nasprotuje, je Letta povedal, da je prisluhnil argumentom slovenske premierke, že v kratkem - "v prihodnjih dneh" - pa je po njegovih napovedih pričakovati srečanje pristojnih ministrov. Pogovori o tem problemu se bodo verjetno nadaljevali 12. septembra v Benetkah, ko se bosta Letta in Bratuškova znova sestala, takrat še v družbi hrvaškega premiera Zorana Milanovića.
Kot je še povedal italijanski premier, je po vstopu Hrvaške v EU regija Severnega Jadrana postala izjemno zanimiva in strateškega interesa. Zato upa, da se bodo tovrstna trilateralna srečanja, kakršno bo prihodnji teden v Benetkah, nadaljevala.
"Bivša meja je velika priložnost za Italijo. Želimo vlagati. Dokaz tega je tudi moj današnji obisk tu," je dejal predsednik italijanske vlade.
Letta je še pojasnil, da je po junijskem srečanju z Bratuškovo v Rimu steklo tudi kar nekaj konkretnih ukrepov, da se pritegne pozornost italijanskih podjetij v slovenskem projektu privatizacije. Omenil je predvsem interes povezovanja beneškega z ljubljanskim letališčem, pri čemer se bodo tudi pogovori o tem sodelovanju nadaljevali prihodnji teden v Benetkah.
Izrazil pa je prepričanje, da bodo italijanska podjetja z veseljem sodelovala pri tem in da bo proces v obojestransko korist. Za jesen je še napovedal posebno konferenco v Milanu, na kateri bo Slovenija lahko podrobneje predstavila svoje načrte glede privatizacije morebitnim italijanskim vlagateljem.
Slovenska premierka pa je pri tem napovedala, da v procesu napovedane privatizacije pripravljajo "zelo natančen terminski načrt za vsako posamezno podjetje". Ta načrt naj bi bil pripravljen do konca septembra.
Dodala je še, da bodo šla vsa podjetja v postopku privatizacije "na javne razpise", pri tem pa je zagotovila, da bodo "vsi postopki maksimalno transparentni". Pojasnila je še, da se usklajujejo tudi s Komisijo za preprečevanje korupcije, "kako bi morali izgledati posamezni dokumenti, da ne bo niti kančka dvoma, da gre karkoli narobe".
Premiera sta govorila tudi o krizi v Siriji, pri čemer sta se zavzela za iskanje skupne politične rešitve in za čimprejšnjo organizacijo mirovne konference v Ženevi. Bratuškova je v zvezi z domnevno uporabo kemičnega orožja poudarila, da "je nedopustno, da se takšne grozote sploh dogajajo v naši regiji". Napovedala je tudi, da je za torek sklicala posvet sveta za nacionalno varnost glede krize v Siriji.
Kot pa je napovedal Letta, se namerava o vprašanju Sirije pogovarjati tudi na bližnjem vrhu skupine držav G20 v ruskem Sankt Peterburgu in pričakuje, da se bo našla politična rešitev, da še ne bo prišlo do ameriškega vojaškega posredovanja, da pa bo režim Bašarja al Asada vseeno tudi kaznovan za uporabo kemičnega orožja.
Letta je izpostavil tudi na problem beguncev, ki se z zaostrovanjem krize v Siriji še dodatno povečuje, vse več beguncev pa prihaja na meje Italije. Kot je dejal, potrebuje EU na tem področju ustreznejši pristop, ki ga bo imela Italija v času svojega predsedovanja EU v drugi polovici prihodnjega leta za prioritetno vprašanje.
